Trije streli z gradu za požar sredi mesta (FOTO)
Prostovoljno gasilstvo je od 25. oktobra letos vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine, kar je več kot pomemben dosežek slovenskih gasilcev. Zaradi številnih požarov v preteklih stoletjih se je vse bolj kazala potreba po organizirani gasilski službi.
Znameniti požar v Cukrarni 1858. je mestne očete prisilil urediti vse potrebno, da bo mesto varnejše pred ognjem. Tako so 30. marca 1870 v posebni sobi gostilne Sokol sklicali ustanovni občni zbor, na katerega so povabili tudi mestne očete s takratnim županom dr. Josipom Suppanom na čelu. Slabe tri mesece pozneje so se gasilci ob 9. uri zbrali v veliki dvorani na magistratu, da bi ustanovili gasilsko društvo, vendar je slovesnost prekinil – požar. Oglasili so se trije streli z gradu, kar je pomenilo, da gre za požar v središču mesta. Zborovanje so prekinili ter požar v deželnem dvorcu hitro pogasili.
In kaj pojmujemo pod prostovoljnim gasilstvom? »To je društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč. Na podeželju gasilska društva skrbijo tudi za družabno življenje in sosedsko pomoč. Člani društev so gasilke in gasilci različnih starosti. Operativni člani so lahko ženske v starosti od 18 do 55 let in moški od 18 do 63 let,« so zapisali v registru.
1858. leta je zagorelo v Cukrarni.
Gasilstvo je življenje
V Sloveniji je prostovoljno gasilstvo izredno dobro razvito in razširjeno. Leta 2023 je bilo v 1341 gasilskih društvih okoli 160.000 članov, med katerimi je 50.000 operativcev. Vsem gasilstvo predstavlja način življenja. Prostovoljno gasilstvo je še posebej pomembno na podeželju in v krajih, kjer ni poklicnih gasilskih brigad, prostovoljni gasilci pa delujejo tudi v okviru nekaterih večjih tovarn.
V Registru nesnovne kulturne dediščine preberemo, da imajo prostovoljna gasilska društva prostore v gasilskih domovih, v katerih hranijo vozila ter reševalno in zaščitno opremo: »Na fasadah gasilskih domov se pogosto pojavlja motiv sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. Gasilski domovi so praviloma tudi središče kulturnega in družabnega življenja. Predvsem na podeželju gasilci tradicionalno organizirajo veselice in pomagajo na raznih prireditvah, na katerih skrbijo zlasti za vzdrževanje reda. Po potrebi prebivalce oskrbujejo s pitno vodo. Sodelujejo tudi na gasilskih in gasilsko-športnih tekmovanjih.«
Krajevna gasilska društva, ki po potrebi priskočijo na pomoč tudi društvom iz sosednjih krajev, so povezana v regionalne gasilske zveze, krovna pa je Gasilska zveza Slovenije, ki združuje vsa društva. »Gasilska znanja se prenašajo s starejših na mlajše generacije in na izobraževanjih, ki potekajo v okviru gasilskih društev, gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije,« so zapisali v registru. »Z gasilstvom se lahko začnejo seznanjati otroci, stari 6 let kot pionirji, in nadaljujejo kot mladinci v starosti od 12 do 16 let. Od 16. do 18. leta lahko kot pripravniki sodelujejo pri manj zahtevnih gasilskih intervencijah, če imajo opravljena vsa mladinska izobraževanja ali če opravijo tečaj za pripravnika. V tem času lahko opravijo tudi tečaj za operativnega gasilca, ki je pogoj, da po dopolnjenem 18. letu postanejo operativni gasilci.«
Gasilski domovi so praviloma tudi središče kulturnega in družabnega življenja.
Najprej v Metliki
Prostovoljno gasilstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve ideje o organiziranem prostovoljnem gasilstvu spadajo v drugo polovico 19. stoletja s poskusi ustanovitev gasilskih skupin, ki bi bile v stalni pripravljenosti za gašenje. Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem, takrat imenovana požarna bramba, leta 1870 pa še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju.
Po letu 1881 se je začelo število prostovoljnih gasilskih društev, ki so se povezovala v regionalne zveze, povečevati. Leta 1897 je začela izhajati prva stanovska revija Gasilec, leta 1947 se je preimenovala v Gasilski vestnik in leta 1992 v Gasilec: glasilo gasilcev Slovenije. Leta 1948 je bil sprejet zakon o prostovoljnih gasilskih društvih, leta 1949 pa je bila ustanovljena Gasilska zveza Slovenije kot krovna organizacija prostovoljnih gasilk in gasilcev v Sloveniji. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, je bil v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča.
Gasilci imajo izjemen pomen, saj vedno priskočijo na pomoč, kadar je to potrebno. Ne le ob požarih, naravnih in drugih nesrečah, nesebično rešujejo celo domače živali, prisotni so ob neurjih in poplavah, če se le spomnimo na lanski 4. avgust, ko je zalilo dobršen del Slovenije. »S številnimi znanji so tisti, ki med prvimi priskočijo na pomoč ne le ob požarih, ampak tudi v primeru naravnih in drugih nesreč, zato jim ljudje zaupajo in jih cenijo,« pravijo v registru.
»Poleg izvajanja temeljnih nalog lokalno prebivalstvo povezujejo tudi z delovanjem na kulturnem in drugih področjih. Prostovoljno gasilstvo je v časih, ko se spopada z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, večje naravne nesreče in tehnološki napredek, pomembno za družbo in posameznike, saj gradi močnejše, bolj povezane skupnosti ter omogoča osebni in profesionalni razvoj tistih, ki v njem sodelujejo. Velik pomen prostovoljnega gasilstva v Sloveniji dokazuje tudi podatek, da smo po številu gasilcev na število prebivalcev med vodilnimi državami na svetu.«
Po številu gasilcev na število prebivalcev smo med vodilnimi državami na svetu.
