Trikrat zlate pomurske kmetije
Znak kakovosti za odlične izdelke prejelo 13 kmetij. Nagradili mlado kmetico leta in najboljši voznici traktorja.
Odpri galerijo
Že 26. srečanja kmetic Pomurja se je v Sv. Juriju ob Ščavnici udeležilo več kot 230 podeželskih žensk in njihovih gostov. Dogodka, ki je namenjen predvsem druženju, izmenjavi izkušenj in spoznavanju kmetic med seboj ter izmenjavi mnenj in izobraževanju, so se udeležili tudi gostje ter pozdravili pomurske ženske, in sicer: Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, Franc Režonja, direktor KGZS – zavod MS, Sašo Norčič, načelnik UE Gornja Radgona, Anton Slana, kmetijski svetovalec in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Andrejka Krt, koordinatorka za dopolnilne dejavnosti pri KGZS, dr. Andrej Steyer, župan občine Apače, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, in Marko Kraner, ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici.
Posebno odmevno in zanimivo je bilo strokovno predavanje dr. Majde Černič Istenič, profesorice na biotehniški fakulteti v Ljubljani, na temo Kmečka družina med blaginjo in stisko. Kot je med drugim dejala ugledna predavateljica, vsekakor drži, da je v sedanjem času res na kmetiji vsa potrebna mehanizacija, ki močno olajša delo, ko pa se zgodi delovna nesreča, nastane velik problem. Težava je tudi zaposlitev na kmetiji, saj ni mogoče najti zanesljivega človeka, delo pač poteka od jutra do večera vse dni v letu.
Pomurska pokrajina se lahko pohvali z bogato kulinarično tradicijo, kmetije imajo vedno bolj kakovostne izdelke. Da je to res, se vsako leto potrdi na mednarodni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Lani je bilo prijavljenih kar 1096 izdelkov in pridelkov, od tega 96 iz Pomurja, skoraj vsi so dobili priznanja. »Izdelek, ki trikrat zapovrstjo dobi zlato priznanje, dobi tretje leto znak kakovosti. V lanskem letu je znak prejelo 13 kmetij iz Pomurja, in sicer za 17 izdelkov,« nam je razložila Metka Marinič. Nagrade za posebne dosežke so šle v roke Brigite Petek iz Lešan (mlada kmetica leta), Marije Rožman iz Terbegovcev (prva v vožnji s traktorjem in prikolico – ženske nad 50 let), Dragice Himelrajh iz Seliščev (druga v vožnji s traktorjem in prikolico – ženske do 50 let) in Dominike Ros iz Vučje vasi (za kulinarični spominek – bučni namaz).
Kmetija Šarkanj iz Nuskove (bučno olje), Greta Ferencek iz Vučje Gomile (bučke v kisu in hudi zvončki v kisu), Kmetija Vitez iz Tešanovcev (sončnično olje), Kmetija Küčan iz Tešanovcev (vložena čebula), Kmetija Košar iz Stročje vasi (bučno olje), Vinogradništvo Horn iz Borecev (kutinovo žganje in žganje iz tropin grozdja traminec), Elizabeta Kosi iz Ključarovcev (navadni rogljički), Marica Legen iz Bunčanov (rženi kruh in meso iz tunke v zaseki), Anka Alt iz Pristave (bučkina omaka s čilijem in bučke v kisu), Marija Muca Kiraly iz Čentibe (marelični džem), Irena Kralj Ajlec iz Murščaka (domači rženi kruh), Andreja Plohl iz Grabonoša (mešani kruh) in Kmetija Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev (vino sauvignon).
Posebno odmevno in zanimivo je bilo strokovno predavanje dr. Majde Černič Istenič, profesorice na biotehniški fakulteti v Ljubljani, na temo Kmečka družina med blaginjo in stisko. Kot je med drugim dejala ugledna predavateljica, vsekakor drži, da je v sedanjem času res na kmetiji vsa potrebna mehanizacija, ki močno olajša delo, ko pa se zgodi delovna nesreča, nastane velik problem. Težava je tudi zaposlitev na kmetiji, saj ni mogoče najti zanesljivega človeka, delo pač poteka od jutra do večera vse dni v letu.
Znak kakovosti 13 kmetijam
Na prijetnem srečanju, ki ga je povezovala kmetijska svetovalka Metka Marinič, so pripravili pester kulturni program. Prisotni so si najprej ogledali film Kilovati za vaško skupnost, ki je bil posnet v 50. letih prejšnjega stoletja v okolici Svetega Jurija ob Ščavnici. Nekateri starejši so se spomnili, kako je bilo nekoč, drugi pa si skoraj niso znali predstavljati življenja brez elektrike. Da so pogovori med dedki, babicami in vnuki vedno zanimivi, se je pokazalo tudi tokrat, ko so na oder stopili dedek, humorist Samo Tuš - Korl, in njegovi vnukinji Marina in Katarina Štuhec. Seveda ni šlo brez Ljudskih pevk iz Apač s pevovodjo Vilijem, ki so zaščitni znak srečanj pomurskih kmetic, vse pevke so namreč članice Društva kmečkih žena in deklet Apače in so na dogodku prvič nastopile že pred 26 leti. Kulturni utrip so začinili nadvse zanimivi muzikanti, ki nastopajo kar bosi, njihovo ime je Bos.si, nenavadni so tudi njihovi inštrumenti.Pomurska pokrajina se lahko pohvali z bogato kulinarično tradicijo, kmetije imajo vedno bolj kakovostne izdelke. Da je to res, se vsako leto potrdi na mednarodni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Lani je bilo prijavljenih kar 1096 izdelkov in pridelkov, od tega 96 iz Pomurja, skoraj vsi so dobili priznanja. »Izdelek, ki trikrat zapovrstjo dobi zlato priznanje, dobi tretje leto znak kakovosti. V lanskem letu je znak prejelo 13 kmetij iz Pomurja, in sicer za 17 izdelkov,« nam je razložila Metka Marinič. Nagrade za posebne dosežke so šle v roke Brigite Petek iz Lešan (mlada kmetica leta), Marije Rožman iz Terbegovcev (prva v vožnji s traktorjem in prikolico – ženske nad 50 let), Dragice Himelrajh iz Seliščev (druga v vožnji s traktorjem in prikolico – ženske do 50 let) in Dominike Ros iz Vučje vasi (za kulinarični spominek – bučni namaz).