Trojica, ki ni razočarala (FOTO)

Znotraj utrjene srednjeveške vasice Šmartno, ki se kot orlovsko gnezdo dviguje nad mehko zaobljenimi griči Goriških brd, živi vsega le 38 duš, a vendar v njej ne vlada mrtvilo. Nasprotno, čarobna vasica pripoveduje zgodbo bogate dediščine, ne nazadnje se je status kulturnega spomenika ne drži zaman, prav vsak kotiček pa prežemata toplina in prijaznost Bricev in Brik, za katere se verjetno že od pamtiveka govori, da radi plešejo in dobro pijejo ter jedo.

Upravičeno, so lahko spoznali obiskovalci festivala Brda in vino, ki je v soboto privabil okoli 700 ljubiteljev izbrane vinske kapljice in dobre jedače od vsepovsod, saj so že s pozdravnim kozarčkom peneče se rebule iz Kleti Brda, ki jim je pobožala brbončice, še preden so sploh stopili skozi obokani vhod v Šmartno, okusili briško gostoljubje. Nato pa se kaj hitro nalezli njihove veseljaške narave, ki zna ceniti in uživati v dobrotah življenja.

»Dobro vino, dobra hrana in glasba, s to trojico ne moreš usekati mimo,« je dejala Patricija Pirih iz KTD Kolo, ena od prirediteljic tega eno-gastronomskega dogodka, ki se je po dvoletnem pandemskem predahu vrnil v Brda. Še slajši in še bolj pester kot kdaj koli prej. In morda še nikoli tako težko pričakovan, kar je organizatorjem sprva potrdil izjemni odziv gostincev in vinarjev, nato pa tudi obiskovalcev.

Glasba pregnala burjo

Vino ni rado samo. Je družabno, zato sta njegov okus najbolj žlahten in aroma najbolj dehteča v družbi prijateljev in izbranih dobrot. In prav to je v osrčju tega festivala, ki se je leta 2014 sicer rodil kot dogodek, ki je v prvi vrsti slavil vrhunska briška vina, a so ga njegovi prireditelji Hiša Marica, ki jo vodita Eva in Sebastjan Mavrič, hotel San Martin in KTD Kolo razvili v butično vinarsko-kulinarično poslastico, ki ji ni para. Deloma tudi, ker lahko starodavne ulice Šmartnega pozdravijo le omejeno število ljudi – letos je bilo na razpolago 700 vstopnic, od katerih so jih okoli 500 prodali že v predprodaji –, zato želijo tem, ki so za to popotovanje po deželi okusov pripravljeni odšteti več desetakov, ponuditi nepozabno izkušnjo.

Glasba je odzvanjala na vsakem koraku. FOTOGRAFIJE: Marko Feist

Nekateri so omamno tekočino počasi, spoštljivo okušali, drugi so kozarec z rujno kapljico sprva zavrteli in še pred prvim požirkom vdahnili bogato aromo, prav vsem pa so obrazi žareli v nasmehu, ki je pregnal mrakobne oblake, ki so nekoliko dušili lesket spomladansko zelenih in že brstečih Brd. »Za nami sta dva neprespana tedna nenehnega spremljanja vremenske napovedi,« priznavajo organizatorji, ki so imeli pripravljeno rezervno lokacijo na Gradu Dobrovo. A je z njimi očitno sklenilo sodelovati tudi vreme, ki je ni zagodlo z dežjem ali, za tiste konce še huje, z vetrom. Namesto bučanja burje so tamkajšnje ulice polnili zvoki glasbenih skupin ali izbor didžeja, glasba, ki se je mešala s smehom in kramljanjem ljudi, je namreč odzvanjala na prav vsakem vogalu. Vsake toliko jo je pretrgalo le zadovoljno, potešeno vzdihovanje ob kulinaričnih presežkih.

»Želeli smo kakovostno, raznovrstno ponudbo, ki ujame identiteto vsakega gostinskega ponudnika. Z nekaj spomladanskega pridiha.« In nič manj od obljubljenega obiskovalci niso dobili.

Okusi morja

Chef Igor Jagodic, pred čigar stojnico se je bilo skoraj nemogoče prebiti, je pričakoval, da bo izdal med 400 in 450 krožniki.

Bohinjska stojnica hotela Kristal je ponujala zlatnike temne čokolade z zasko, čokoladne pralineje s sirom mohantom, povaljane v konopljinih semenih, ter dimljeno rdečo postrv v harmoniji s figovo kremo, kaviarjem in mikrozelenjem. Iz velikanske ponve hotela San Martin se je vil omamni vonj bogate paelle, Oljka iz Vanganela je ponujala slastno svinjsko ribico, pečeno v testu, prek katere je zadišala zemeljska aroma sveže naribanega tartufa. Pri stojnici Maria Šešeja si okusil morje v njegovi najbolj prvinski obliki, s svežimi ostrigami. Kuharski mojster Igor Jagodic iz ljubljanske restavracije Strelec, ki si je roke podal z ribogojnico Fonda, pa je pripravljal dovršene krožnike brancinovega tatara na popečenem kruhu z drožmi, ki so mu družbo delali čemaževa majoneza, vložen osočnik, divja zelišča in limona. »S tako svežo ribo bi bilo kaj drugega nesmiselnega,« je Jagodic z dobrim in enostavnim krožnikom želel izpostaviti okus ribe.

Nekaj kapljic limone je vse, kar sveža ostriga potrebuje. No, in kozarček izbrane kapljice.

Na glavni trg se je pripeljal tudi pečen odojek.