Trump od držav članic Nata zahteva pet odstotkov BDP za obrambo; kaj o tem pravijo na našem ministrstvu?
Donald Trump je ob svoji ponovni izvolitvi za predsednika Združenih držav Amerike postavil novo zahtevo za članice Nata: povečanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Ta zahteva predstavlja drastično povečanje v primerjavi s trenutnim ciljem Nata, ki znaša dva odstotka BDP, Slovenija plačuje še manj, lani 1,35 odstotka, letos pa naj bi se obrambni izdatki povečali na 1,53 odstotka BDP.
Trump je že pred nekaj tedni sicer jasno povedal, da ZDA ne bodo ščitile zaveznikov, ki ne bodo izpolnili novih ciljev, kar je povzročilo precejšnje skrbi med evropskimi državami, ki se soočajo z gospodarskimi izzivi in omejenimi proračuni. Italija in Španija, ki za obrambo namenjata še manj kot Slovenija, se še posebej trudita doseči trenutni cilj, nov, višji znesek je zanju tako rekoč nepredstavljiv. Na drugi strani je medtem Poljska, ki že zdaj namenja 4,12 odstotka BDP za obrambo in povsem podpira tudi Trumpove zahteve po zvišanju vsote, ki jo članice Nata namenijo za obrambo.
Za mnoge neuresničljivo
Trump sicer rad rožlja z orožjem in grozi z rečmi, ki niso uresničljive, kot je denimo nakup Grenlandije. Mnogi analitiki in obrambni strokovnjaki so zato skeptični tudi glede resnosti njegovih zahtev glede obrambe, ne nazadnje je pet odstotkov BDP za obrambo za večino držav članic povsem neuresničljivo.
Ne zdi se jim realno, da bi ameriški predsednik, ki bo zaprisegel v ponedeljek, državam, ki se spopadajo z gospodarsko krizo in drugimi notranjimi težavami, odrekel vojaško pomoč, ker iz objektivnih razlogov ne bi mogle ugoditi njegovim zahtevam.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius meni, da je pet odstotkov nerealističen cilj za Nemčijo, saj bi to pomenilo, da bi morali nameniti več kot 40 odstotkov svojega nacionalnega proračuna za obrambo.
Z njim se strinja tudi francoski obrambni minister Sébastien Lecornu, ki je opozoril na širše varnostne grožnje, kot so kibernetski napadi in terorizem, ter izpostavil, da povečanje izdatkov ne sme biti omejeno le na vojaške namene. Poudaril je, da je situacija slabša kot med hladno vojno, saj digitalni prostor postaja vse bolj militariziran in lahko države izgubijo brez fizične invazije.
Bolj realno dva do tri odstotke
Nekateri evropski voditelji medtem predlagajo skupno evropsko financiranje za obrambo, s čimer bi si lažje privoščili višje izdatke. Zamisel trenutno podpirajo Francija in baltske države, ne pa tudi Nemčija.
Na slovenskem ministrstvu za obrambo medtem višjih izdatkov ne želijo komentirati, prav tako ne želijo ugibati, kolikšen odstotek BDP bi si Slovenija še lahko privoščila nameniti za obrambo, so pa tudi oni skeptični, da bo na koncu resnično obveljalo Trumpovih pet odstotkov.
Kot kaže za zdaj, naj ne bi presegli treh, mi pa si seveda želimo, da bi se številka ustavila še nižje in ne bi presegla dveh odstotkov.
