OBLETNICA ODKRITJA
Tu je paradiž!
Tako je pred natanko dvema stoletjema vzkliknil Luka Čeč, ko je odkril globlje dele Postojnske jame.
Odpri galerijo
Foto
Prav danes mineva 200 let, odkar je pomožni svetilničar Luka Čeč preplezal steno v Veliki dvorani v vzhodnem delu Postojnske jame in ob novem odkritju vzkliknil: »Tu je nov svet, tu je paradiž!« Dan odkritja globljih delov jame, to je bilo 14. aprila 1818, štejejo za začetek organiziranega turizma na območju Postojne.
Odkritje je bilo naključno, saj je hotel 16. aprila 1818 jamo obiskati tedanji avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški z ženo, cesarico Karolino Avgusto. Gostitelji so želeli za visoki obisk jamo osvetliti in okrasiti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skale postavili piramido s prosojnim napisom. Luka Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame. Odkritje so zaradi njegovega revnega stanu dolgo pripisovali okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviču. Verodostojnost Čečevega odkritja je potrdilo šele zaslišanje nekdanjega cestnega nadzornika v Postojni Jakoba Vidmarja, a so Čeča za odkritelja uradno razglasili šele leta 1854, ko je o zapisniku zaslišanja v svojem delu o slovenskih jamah pisal znani geograf in krasoslovec Adolf Schmidl.
V pradavnini so bili vhodni deli Postojnske jame pribežališče ljudem, ki so prve dostopne dvorane pozneje radi obiskovali. Tu najdemo podpise popotnikov že iz 13. stoletja, najstarejši je iz leta 1213. Prve opise jame, objavljene v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689, nam je zapustil Janez Vajkard Valvasor. Iz pisanja je občutiti strah, ki ga je preveval ob obisku. »Ponekod vidiš grozovite višine, drugod vse v stebrih in tako čudno oblikovano, kakor bi gledal pred seboj vsakovrsten gomaz, kače in druge živali, razne pošastne postave in spačene obraze, prikazni in podobno,« slikovito opisuje.
Kot prvi obiskovalec Postojnske jame se je v knjigo že 17. avgusta 1819 vpisal avstrijski prestolonaslednik Ferdinand. Od takrat jo je obiskalo več kot 38 milijonov ljudi. Prav velike pozornosti odkritelju do zdaj v Postojni niso posvečali. Kot je povedal Marjan Batagelj, so Postojnčani šele pred desetimi leti nekako sramežljivo prenovili njegovo hišo in namestili spominsko tablico. Ob 200. obletnici se je zgrozil, ko je ugotovil, da niti ena stvar v parku Postojnska jama ni bila poimenovana po Luki Čeču: »To je človek, ki je verjetno v tistem času dal življenje Postojnski jami. Zelo dobro jo je poznal, upal si je nekaj narediti, upal si je splezati čez nekaj do tedaj neznanega, in Luka Čeč je bil tisti, ki je zaznamoval postojnski turizem. Prav zato smo se odločili, da prenovljeni peron pri Koncertni dvorani, ki smo ga odprli pred dnevi, v zahvalo poimenujemo po Luki Čeču.«
Foto
Odkritje je bilo naključno, saj je hotel 16. aprila 1818 jamo obiskati tedanji avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški z ženo, cesarico Karolino Avgusto. Gostitelji so želeli za visoki obisk jamo osvetliti in okrasiti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skale postavili piramido s prosojnim napisom. Luka Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame. Odkritje so zaradi njegovega revnega stanu dolgo pripisovali okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviču. Verodostojnost Čečevega odkritja je potrdilo šele zaslišanje nekdanjega cestnega nadzornika v Postojni Jakoba Vidmarja, a so Čeča za odkritelja uradno razglasili šele leta 1854, ko je o zapisniku zaslišanja v svojem delu o slovenskih jamah pisal znani geograf in krasoslovec Adolf Schmidl.
V pradavnini so bili vhodni deli Postojnske jame pribežališče ljudem, ki so prve dostopne dvorane pozneje radi obiskovali. Tu najdemo podpise popotnikov že iz 13. stoletja, najstarejši je iz leta 1213. Prve opise jame, objavljene v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689, nam je zapustil Janez Vajkard Valvasor. Iz pisanja je občutiti strah, ki ga je preveval ob obisku. »Ponekod vidiš grozovite višine, drugod vse v stebrih in tako čudno oblikovano, kakor bi gledal pred seboj vsakovrsten gomaz, kače in druge živali, razne pošastne postave in spačene obraze, prikazni in podobno,« slikovito opisuje.
Foto
Kot prvi obiskovalec Postojnske jame se je v knjigo že 17. avgusta 1819 vpisal avstrijski prestolonaslednik Ferdinand. Od takrat jo je obiskalo več kot 38 milijonov ljudi. Prav velike pozornosti odkritelju do zdaj v Postojni niso posvečali. Kot je povedal Marjan Batagelj, so Postojnčani šele pred desetimi leti nekako sramežljivo prenovili njegovo hišo in namestili spominsko tablico. Ob 200. obletnici se je zgrozil, ko je ugotovil, da niti ena stvar v parku Postojnska jama ni bila poimenovana po Luki Čeču: »To je človek, ki je verjetno v tistem času dal življenje Postojnski jami. Zelo dobro jo je poznal, upal si je nekaj narediti, upal si je splezati čez nekaj do tedaj neznanega, in Luka Čeč je bil tisti, ki je zaznamoval postojnski turizem. Prav zato smo se odločili, da prenovljeni peron pri Koncertni dvorani, ki smo ga odprli pred dnevi, v zahvalo poimenujemo po Luki Čeču.«
