Tudi bralci Novic pomagajo graditi dom (FOTO)

V zaselku Zagaj v Krajevni skupnosti Ponikva v Občini Šentjur, kjer v teh dneh cveti ogrožena velikonočnica, smo znova obiskali šestčlansko družino Skok, ki jo je oktobra lani doletela velika nesreča. Ogenj, ki je izbruhnil v kurilnici, je povsem uničil njihovo hišo na 12 hektarjev veliki kmetiji, ki je usmerjena v prirejo mleka. Četudi je bila hiša dotrajana, stara okoli dvesto let, je bila za Skokove edini in topel dom, na katerega jih veže veliko lepih spominov.

Zima k sreči mila

»Najhuje je bilo prve dni po požaru, ko si nihče od nas ni upal na glas vprašati, kako bomo živeli naprej,« nas ob vnovičnem obisku spomni Simona, ki je v hiši, ki je ni več, živela od rojstva. To je bil dom njenih in tudi že starih staršev. V njej si je družino z možem Cvetkom ustvarila tudi sama. Štiri otroke imata, hčerke Valerijo, Anito in Kristino ter sina Kristjana. Obe starejši sta študentki, mlajša dva pa srednješolca. Ob našem vnovičnem obisku sta bili doma samo Simona in najstarejša Valerija. Oče Cvetko je bil v gozdu, kjer si prizadeva zaščititi drevje pred napadi lubadarja. Obe sta nas pričakali ob kontejnerjih, ki jih je družini takoj po požaru priskrbela občina, v njih pa so Skokovi preživeli minulo zimo.

Pokaže nam mini kopalnico v kontejnerju.

Simona v kuhinji v bivalnem kontejnerju

»Imeli smo kar srečo, da je bila zima mila, in zelo smo zadovoljni, da smo lahko ostali vsi skupaj. Imamo posebej kuhinjo in kopalnico ter kontejner, v katerem so omare in postelje. Nič nam ni manjkalo. Če je bilo zelo mrzlo, pa smo še ponoči prižgali radiator,« razloži Valerija. In doda, da so bili že od prej vajeni nižjih temperatur, saj okna v stari hiši niso dobro tesnila.

Takojšnja pomoč

Skokove je ganila pomoč, ki so je bili deležni od vsepovsod. In tudi mi smo jim izročili simbolični ček v vrednosti 2800 evrov, kolikor ste v Krambergerjev sklad prispevali vi, spoštovani bralke in bralci. »Pomoč so nam takoj ponudili sosedje, prijatelji, znanci, občina in krajevna skupnost, Rdeči križ, Karitas in številna društva. Nekateri so nas obiskali tudi sami, pripeljali so se iz Ljubljane, Gorenjske, celo Murske Sobote. Sami so želeli videti, kakšno je stanje in ali kaj potrebujemo. In vseh smo bili veseli, tudi spodbudne besede so nam veliko pomenile,« razloži Simona, ki ji še vedno pritečejo solze, ko se spomni, kako je ogenj pogoltnil vse. A zdaj, ko na mestu stare raste nova hiša, je že lažje, in to so solze sreče.

Takšno je bilo stanje ob našem prvem obisku, dan po požaru.

Če bo vreme ugodno, bo hiša do konca maja pod streho.

»Otroci so pridni, vsi poleg šolskih obveznosti tudi delajo, da bi zaslužili denar, da si bodo lahko po svoje uredili sobe, ko bo enkrat tako daleč,« še pove Simona. Valerija pa razloži, da je trajalo nekaj časa, da so uredili vso dokumentacijo in 30. januarja začeli izkop, 5. februarja pa že gradnjo hiše, ki bo zrasla na gabaritih stare. Delavci so na gradbišču vsak dan, le en teden, ko je bilo najbolj mrzlo, so ostali doma.

Cene poskočile

Simona pove, da je najbolj nestrpen najmlajši Kristjan, ki vsak dan, ko pride iz šole, najprej vpraša, ali so delavci prišli in ali delajo. Račune za gradbena dela in material iz zbranih sredstev plačuje Območno združenje Rdečega križa Šentjur. »Gre za večje zneske, medtem ko nekatere manjše plačujejo tudi društva, ki so sama zbirala denar za Skokove,« pove sekretarka RK Andreja Tisel. A zbiranje sredstev se še nadaljuje, saj je gradnja hiše danes nepredstavljiv finančni zalogaj, cene pa so v zadnjih štirih letih enormno poskočile. Ves les za ostrešje so Skokovi zagotovili sami, iz lastnega gozda. »Šestnajst smrek smo podrli za grušt,« razkrije Simona. In doda, da jim je pri podiranju pomagal prijatelj in gasilec Boris Rojc, ki jim stoji ob strani od prvega dne.

V teh kontejnerjih so si Skokovi začasno uredili dom. Ob Simoni in Valeriji je Tatjana Lesnika, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Ponikva.

Če bo vreme ugodno, Skokovi upajo, da bo hiša do konca maja pod streho. A se zavedajo, da bo nato sledilo veliko dela, ki na zunaj ne bo vidno. Po najbolj optimističnih ocenah upajo, da bodo v novi hiši že preživeli letošnji božič. To jim od srca privoščimo.