POUK NA DALJAVO
Tudi danes obilo težav: učenci ostali brez dostopa do spletnih učilnic
Z Arnesa so sporočili, da težave niso povezane s ponedeljkovimi.
Odpri galerijo
Pouk od doma. FOTO: Leon Vidic, Delo
Arnesove spletne učilnice so na drugi dan šolanja na daljavo nedosegljive, nepričakovano napako, ki ni v povezavi s ponedeljkovo, pa strokovnjaki že odpravljajo. Dan prej so namreč imeli težave s sistemom enotne prijave, po njeni odpravi pa lahko sistem zdaj prenese obremenitve, ki so 400-odstotne v primerjavi s spomladanskimi, so pojasnili za STA.
Učenci od šestega razreda osnovne šole in dijaki so s ponedeljkom ponovno prešli na šolanje na daljavo. Slovenske šole za to obliko pouka uporabljajo storitve Arnes Učilnice in sistem enotne prijave AAI-prijave, ki jih zagotavlja javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes.
Pri Arnesu se uporabnikom za težave opravičujejo, so sporočili prek twitterja. Danes sicer prijave delujejo pa tudi ostale storitve, na primer videokonference Arnes Zoom, ki jih uporabniki lahko uporabijo za izobraževanje na daljavo.
Na vprašanje, koliko uporabnikov je njihova infrastruktura sposobna prenesti, so v ponedeljek pojasnili, da je veliko odvisno od vrste storitev v uporabi in števila istočasnih uporabnikov. Kot so poudarili, to velja za vse ponudnike.
V času epidemije je sicer Arnes dobil dodatna sredstva za izboljšanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Skupaj s svojimi rednimi sredstvi so jih vložili v razširitev osnovne infrastrukture, nadgradnjo storitev in za nadomeščanje opreme, ki so jo v času spomladanskega šolanja na daljavo dobili na posodo. Trenutno so v fazi intenzivnega vgrajevanja dodatne opreme. Ob tem so izpostavili, da veljajo tudi na trgu računalniške opreme zaostrene razmere in je oprema težje dobavljiva, tako so del opreme prevzeli šele pretekli teden, še del opreme pa pričakujejo čez nekaj tednov. S to opremo bodo lahko še dodatno razširili svoje zmogljivosti.
Kolikšna bi lahko bila obremenitev njihovih sistemov za podporo šolanju na daljavo, če bi na tak način šolanja prešli tudi osnovnošolci od prvega do petega razreda osnovne šole, težko ocenijo. V tem primeru bi njihove storitve sicer potrebovalo še okoli dodatnih 30 odstotkov otrok, a na razredni stopnji je uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij tudi manj, so dodali.
Učenci od šestega razreda osnovne šole in dijaki so s ponedeljkom ponovno prešli na šolanje na daljavo. Slovenske šole za to obliko pouka uporabljajo storitve Arnes Učilnice in sistem enotne prijave AAI-prijave, ki jih zagotavlja javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes.
Preberite tudi: Spet stare težave: sistem spletnih učilnic preobremenjen
Pri Arnesu se uporabnikom za težave opravičujejo, so sporočili prek twitterja. Danes sicer prijave delujejo pa tudi ostale storitve, na primer videokonference Arnes Zoom, ki jih uporabniki lahko uporabijo za izobraževanje na daljavo.
Na vprašanje, koliko uporabnikov je njihova infrastruktura sposobna prenesti, so v ponedeljek pojasnili, da je veliko odvisno od vrste storitev v uporabi in števila istočasnih uporabnikov. Kot so poudarili, to velja za vse ponudnike.
V času epidemije je sicer Arnes dobil dodatna sredstva za izboljšanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Skupaj s svojimi rednimi sredstvi so jih vložili v razširitev osnovne infrastrukture, nadgradnjo storitev in za nadomeščanje opreme, ki so jo v času spomladanskega šolanja na daljavo dobili na posodo. Trenutno so v fazi intenzivnega vgrajevanja dodatne opreme. Ob tem so izpostavili, da veljajo tudi na trgu računalniške opreme zaostrene razmere in je oprema težje dobavljiva, tako so del opreme prevzeli šele pretekli teden, še del opreme pa pričakujejo čez nekaj tednov. S to opremo bodo lahko še dodatno razširili svoje zmogljivosti.
Kolikšna bi lahko bila obremenitev njihovih sistemov za podporo šolanju na daljavo, če bi na tak način šolanja prešli tudi osnovnošolci od prvega do petega razreda osnovne šole, težko ocenijo. V tem primeru bi njihove storitve sicer potrebovalo še okoli dodatnih 30 odstotkov otrok, a na razredni stopnji je uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij tudi manj, so dodali.
