Tudi nepokretni morajo plačati balkon
Največ, kar za 90 evrov, se je podražila oskrba v domu Bistrica. Domžale Zasebni domovi morajo stroške zaradi koronavirusa kriti sami.
Odpri galerijo
Stanovalci MGC Bistrica bodo za bivanje povprečno plačali sto evrov več kot do zdaj. Uprabnina balkona stane 25 evrov na mesec. FOTO: Tomi Lombar
Zgrožena sem nad položnico za oskrbnino doma starejših občanov v Domžalah, v katerem tretje leto prebiva moja mama, nas je obvestila bralka. Oskrbnina se je namreč dvignila za 2,67 evra na dan, kar znese približno 90 evrov na mesec. In to v času, ko so naši najstarejši državljani zaradi koronavirusa najbolj ogroženi, ko je med stanovalci domov za ostarele največ smrtnih žrtev, ko ostajajo sami in osamljeni, brez obiskov svojcev.
Kot je še pojasnila bralka, so sicer v domu, gre za Senior Resorts Medgeneracijski center (MGC) – Bistrica Domžale, te podražitve napovedali, a sestanka zaradi ukrepov glede koronavirusa ni bilo. »V dopisu k položnici so nas obvestili o zvišanju cen, a nepojmljiva je višina. V domu v Mengšu se je položnica zvišala za enajst evrov in ne za 90. Še več, narasli so stroški uporabe balkona ali lože, za uporabo kopalnice,« nam je še zaupala bralka in pojasnila, da si mama v domu deli dvoposteljno sobo z balkonom (tako imenovana oskrba 2). Jo plačujejo tudi tisti, ki so zaradi bolezni nepokretni?
»Razumem, da bi nekateri radi, da se kopalnice ali balkona na zaračunava, ker ga nepokretni stanovalci ne morejo uporabljati. A to je podobno, kot če bi hotel v predsedniški apartma in rekel, da pisalne sobe in balkona ne bom uporabljal, če mi to odštejejo od cene dnevnega najema. Soba s kopalnico in balkonom je enotni del, samo cena je prikazana po postavkah, ki jih določa normativ, v primeru da ta odstopa od priporočenih mer. Vse naše sobe so nadstandardne velikosti. Zato se stanovalci tudi odločajo za naš dom, ker želijo nekaj več,« pojasnjuje Primož Cimerman, direktor MGC Bistrica, ki deluje s koncesijo in v katerem trenutno biva 94 oskrbovancev, zanje pa skrbi 56 zaposlenih.
Z januarjem so se v nekaterih domovih za starejše zvišale cene oskrbe, vzrok so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je decembra napovedala, da se bodo cene dvignile za 2 do 4 odstotke, vendar se na ministrstvu za delo z napovedjo niso strinjali. Domove so pozvali, naj cene zvišajo le, če prihodki storitve institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov, pa še to ne za več kot 1,5 odstotka zvišanja v primerjavi z veljavnimi cenami. V domovih so se glede zvišanja odločali različno.
Povprečna cena oskrbe I (v to skupino spadajo najbolj samostojni oskrbovanci) je z marcem višja za 1,8 odstotka glede na povprečno ceno januarja 2020 ter za 2,1 odstotka višja od povprečne cene v letu 2019. »Ceno oskrbe I je najbolj povečal izvajalec MGC Bistrica, in sicer za 9,1 odstotka, najmanj pa Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane, za 0,3 odstotka. Ceno je v letu 2020 že uskladila večina izvajalcev,« kažejo podatki ministrstva.
»Vse to je posledica nedvigovanja cene v zadnjih sedmih letih, medtem ko so jo drugi dvigovali postopoma,« pravi Cimerman in dodaja, da cen niso dvigovali zaradi koncesije, ki so jo pridobili šele avgusta 2018. Brez koncesije je oskrbnina stala okoli 250 evrov več, od avgusta 2018 se je tako strošek stanovalcev za nego celo zmanjšal. »S tem povišanjem še vedno nismo prišli do cene, ki so jo stanovalci plačevali do avgusta 2018,« na očitke odgovarja Cimerman in se dotakne tudi aktualnih zadev.
»Vsem je jasno, da smo morali domovi uvesti protivursne ukrepe. Še preden jih je država določila, smo imeli mi že prepoved obiskov in izhodov. V tem času domovi niso več domovi za ostarele, temveč negovalne bolnišnice, saj imamo že skoraj 80 odstotkov oseb v oskrbi IIl, normativi pa so še vedno iz leta 2004, koliko zaposlenih pade na določeno nego. Tudi prispevki za zdravstveno oskrbo niso enako vrednoteni kot oskrba v bolnišnicah, čeprav je delo popolnoma enako, s to težavo, da lahko svojci stojijo v sobah in opazujejo, kaj in kako mi delamo,« navaja Cimerman in pojasnjuje, da cen malice in kosila kljub podražitvi niso spreminjali, poraba sanitetnega materiala pa se je povečala za več kot 2000 odstotkov.
»Včasih smo porabili 200 mask na mesec, zdaj 5 mask na dan na zaposlenega, kje je povečana uporaba razkužil in preostale opreme, ki je prej sploh nismo imeli. Cena istega materiala se je povečala tudi do 600 odstotkov,« našteva Cimerman in opozarja na dejstvo, da se državni domovi ne obremenjujejo s tem, kako bodo pokrili nepredvidene stroške. »Na koncu jih bo poravnal proračun. Privatni domovi pa moramo vse te stroške kriti iz lastnih sredstev. Naš glavni in trenutno edini vir prihodkov je cena oskrbe. Vse gospodarske dejavnosti smo morali namreč ukiniti. Kavarna, kuhinja, fizioterapija, pralnica, oskrba na domu,« pojasnjuje direktor.
Kot je še pojasnila bralka, so sicer v domu, gre za Senior Resorts Medgeneracijski center (MGC) – Bistrica Domžale, te podražitve napovedali, a sestanka zaradi ukrepov glede koronavirusa ni bilo. »V dopisu k položnici so nas obvestili o zvišanju cen, a nepojmljiva je višina. V domu v Mengšu se je položnica zvišala za enajst evrov in ne za 90. Še več, narasli so stroški uporabe balkona ali lože, za uporabo kopalnice,« nam je še zaupala bralka in pojasnila, da si mama v domu deli dvoposteljno sobo z balkonom (tako imenovana oskrba 2). Jo plačujejo tudi tisti, ki so zaradi bolezni nepokretni?
Vse sobe nadstandardne
»Razumem, da bi nekateri radi, da se kopalnice ali balkona na zaračunava, ker ga nepokretni stanovalci ne morejo uporabljati. A to je podobno, kot če bi hotel v predsedniški apartma in rekel, da pisalne sobe in balkona ne bom uporabljal, če mi to odštejejo od cene dnevnega najema. Soba s kopalnico in balkonom je enotni del, samo cena je prikazana po postavkah, ki jih določa normativ, v primeru da ta odstopa od priporočenih mer. Vse naše sobe so nadstandardne velikosti. Zato se stanovalci tudi odločajo za naš dom, ker želijo nekaj več,« pojasnjuje Primož Cimerman, direktor MGC Bistrica, ki deluje s koncesijo in v katerem trenutno biva 94 oskrbovancev, zanje pa skrbi 56 zaposlenih.
Vse naše sobe imajo nadstandardne velikosti. Zato se stanovalci tudi odločajo za naš dom, ker želijo nekaj več.
Z januarjem so se v nekaterih domovih za starejše zvišale cene oskrbe, vzrok so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je decembra napovedala, da se bodo cene dvignile za 2 do 4 odstotke, vendar se na ministrstvu za delo z napovedjo niso strinjali. Domove so pozvali, naj cene zvišajo le, če prihodki storitve institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov, pa še to ne za več kot 1,5 odstotka zvišanja v primerjavi z veljavnimi cenami. V domovih so se glede zvišanja odločali različno.
Več kot devet odstotkov
Povprečna cena oskrbe I (v to skupino spadajo najbolj samostojni oskrbovanci) je z marcem višja za 1,8 odstotka glede na povprečno ceno januarja 2020 ter za 2,1 odstotka višja od povprečne cene v letu 2019. »Ceno oskrbe I je najbolj povečal izvajalec MGC Bistrica, in sicer za 9,1 odstotka, najmanj pa Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane, za 0,3 odstotka. Ceno je v letu 2020 že uskladila večina izvajalcev,« kažejo podatki ministrstva.
»Vse to je posledica nedvigovanja cene v zadnjih sedmih letih, medtem ko so jo drugi dvigovali postopoma,« pravi Cimerman in dodaja, da cen niso dvigovali zaradi koncesije, ki so jo pridobili šele avgusta 2018. Brez koncesije je oskrbnina stala okoli 250 evrov več, od avgusta 2018 se je tako strošek stanovalcev za nego celo zmanjšal. »S tem povišanjem še vedno nismo prišli do cene, ki so jo stanovalci plačevali do avgusta 2018,« na očitke odgovarja Cimerman in se dotakne tudi aktualnih zadev.
94 oskrbovancev je v domu Bistrica Domžale.
»Vsem je jasno, da smo morali domovi uvesti protivursne ukrepe. Še preden jih je država določila, smo imeli mi že prepoved obiskov in izhodov. V tem času domovi niso več domovi za ostarele, temveč negovalne bolnišnice, saj imamo že skoraj 80 odstotkov oseb v oskrbi IIl, normativi pa so še vedno iz leta 2004, koliko zaposlenih pade na določeno nego. Tudi prispevki za zdravstveno oskrbo niso enako vrednoteni kot oskrba v bolnišnicah, čeprav je delo popolnoma enako, s to težavo, da lahko svojci stojijo v sobah in opazujejo, kaj in kako mi delamo,« navaja Cimerman in pojasnjuje, da cen malice in kosila kljub podražitvi niso spreminjali, poraba sanitetnega materiala pa se je povečala za več kot 2000 odstotkov.
