GLINA
Tudi od umetnosti se da živeti
Umetnika Jadranko Ferjančič in Gregorja Mavra združujeta glina in oblikovanje nenavadnih skulptur.
Odpri galerijo
Na delavnici FOTO: Maja Ferjančič
Ob omembi keramike in lončarjenja seveda najprej pomislimo na tradicionalno lončenino, rjavkasto kuhinjsko posodje, od pekačev do skled in skledic za kislo mleko. Ali pa na krožnike z denimo modrimi cvetličnimi vzorci, reliefno odtisnjenimi na sijočo belo podlago. Vendar je keramika lahko tudi umetniško delo, ki služi za okras in nam tako polepša vsakdanjik.
Gregor Maver in Jadranka Ferjančič iz Nove Gorice sta kar malce nenavaden par. On vizualni umetnik, ki ustvarja iz gline in drugih raznovrstnih materialov ter sestavlja umetniške instalacije, ona po osnovnem poklicu računovodkinja, ki se že desetletja izobražuje na likovnem področju in posveča oblikovanju gline in slikarstvu. Že bežen prelet po njuni strani MHceramics na družabnih omrežjih nas preseneti z raznolikostjo izdelkov nenavadnih oblik in kombinacij materialov.
Za uvod nas je pritegnila Jadrankina umetnina z naslovom Vrtovi spominov, s katero se na simbolni ravni s formo in poslikavo dotakne njenega razmišljanja o dogodkih, ljudeh in izkušnjah, ki jih nosi s seboj kot spomin. Izdelek je ustvarila iz žgane bele gline, porcelanskega slipa, engobe in glazure. Gornji del je pobarvan v rumeno, modro, roza in živo rdeče, črne črte v petkotniku pa nam vzbujajo občutek, da se vse vrti. Njeno delo tudi sicer zaznamuje izčiščena forma, na katero z izostrenim likovnim občutkom vnaša abstraktne poslikave, s katerimi gledalcu predstavlja svoje zgodbe in spomine.
Med Mavrovimi stvaritvami je ena bolj zanimivih instalacija Prehod, kjer je umetniško delo nastalo s kombinacijo lesa in gline. Na eni strani rdečega prehoda je postavljeno belo jajce, odžgano v tehniki raku, na drugi tri črna, odžgana v tehniki bucchero. Postavitev simbolizira nasprotja v družbi. Enostavna, tradicionalna rdeča in črna kombinacija, ki pritegne. Zagotovo pa je najbolj prepoznaven njegov cikel rajskih ptic, s katerimi se na simbolni ravni dotakne vloge ter identitete posameznika v družbi.
Širši javnosti so poznane tudi Mavrove razstave v naravi, na primer v Parku Pečno, kje je izdelal in postavil več kot 300 belih glinenih ptic, te predstavljajo prebivalce Kanala, ki so se morali iz kraja umakniti pred obleganjem v prvi svetovni vojni. Instalacijo je naslovil Kam gre tvoja pot?
Kot pravi sam, najraje dela z glino. »Gre za hvaležno surovino, ki jo lahko oblikuješ.« Med tehnikami mu je najbližje starodavna japonska raku tehnika (zahodna različica), ki je zelo zahtevna, a daje tudi nepredstavljive rezultate na površini stvaritve.
Oba sta člana Društva keramikov in lončarjev Slovenije. Maver ima v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) delavnice keramike in konceptualne umetnosti.
Vsak zase in včasih tudi skupaj sta se do danes predstavila na več deset razstavah doma in v tujini, med drugim v Avstriji, v Italiji, na Hrvaškem, Poljskem, v Turčiji. Je član lokalnega Kluba keramikov Kanal, kjer so septembra letos pripravili 1. Festival keramike, ko so člani sodelujočih društev v starem mestnem jedru razstavili svoje umetnine.
Se od umetnosti v Sloveniji da živeti? Gregor začuda odgovarja: »Če bi se posvetil samo temu in delavnicam, bi preživel.« Slovenski keramiki in lončarji so zelo dobri v svetovnem merilu. Možnosti so. Gregor je sicer še voditelj jutranjega programa na Radiu Robin v Novi Gorici in umetniški vodja Parka Pečno v Kanalu.
Včasih doživita tudi kakšno prijetno presenečenje. »Vsakič znova sva vesela, ko se podjetja odločijo, da svoje zaposlene in poslovne partnerje obdarijo z unikatnimi izdelki,« pravi Jadranka. Za preteklo novo leto jima je podjetje naročilo izdelavo obeskov z znakom podjetja, ki spominja na stare izumrle amonite. Izdelala sta jih v raku tehniki. »Delo z glino nama predstavlja izziv, hkrati pa tudi neizmerno veselje ob raziskovanju vedno novih možnosti, ki jih ta ponuja,« še pravita sogovornika.
Gregor Maver pri delu
Gregor Maver in Jadranka Ferjančič iz Nove Gorice sta kar malce nenavaden par. On vizualni umetnik, ki ustvarja iz gline in drugih raznovrstnih materialov ter sestavlja umetniške instalacije, ona po osnovnem poklicu računovodkinja, ki se že desetletja izobražuje na likovnem področju in posveča oblikovanju gline in slikarstvu. Že bežen prelet po njuni strani MHceramics na družabnih omrežjih nas preseneti z raznolikostjo izdelkov nenavadnih oblik in kombinacij materialov.
Razstava v naravi
Za uvod nas je pritegnila Jadrankina umetnina z naslovom Vrtovi spominov, s katero se na simbolni ravni s formo in poslikavo dotakne njenega razmišljanja o dogodkih, ljudeh in izkušnjah, ki jih nosi s seboj kot spomin. Izdelek je ustvarila iz žgane bele gline, porcelanskega slipa, engobe in glazure. Gornji del je pobarvan v rumeno, modro, roza in živo rdeče, črne črte v petkotniku pa nam vzbujajo občutek, da se vse vrti. Njeno delo tudi sicer zaznamuje izčiščena forma, na katero z izostrenim likovnim občutkom vnaša abstraktne poslikave, s katerimi gledalcu predstavlja svoje zgodbe in spomine.
Prvi Festival keramike v središču Kanala FOTOGRAFIJE: Osebni Arhiv
Med Mavrovimi stvaritvami je ena bolj zanimivih instalacija Prehod, kjer je umetniško delo nastalo s kombinacijo lesa in gline. Na eni strani rdečega prehoda je postavljeno belo jajce, odžgano v tehniki raku, na drugi tri črna, odžgana v tehniki bucchero. Postavitev simbolizira nasprotja v družbi. Enostavna, tradicionalna rdeča in črna kombinacija, ki pritegne. Zagotovo pa je najbolj prepoznaven njegov cikel rajskih ptic, s katerimi se na simbolni ravni dotakne vloge ter identitete posameznika v družbi.
Oba sta člana Društva keramikov in lončarjev Slovenije.
Širši javnosti so poznane tudi Mavrove razstave v naravi, na primer v Parku Pečno, kje je izdelal in postavil več kot 300 belih glinenih ptic, te predstavljajo prebivalce Kanala, ki so se morali iz kraja umakniti pred obleganjem v prvi svetovni vojni. Instalacijo je naslovil Kam gre tvoja pot?
Kot pravi sam, najraje dela z glino. »Gre za hvaležno surovino, ki jo lahko oblikuješ.« Med tehnikami mu je najbližje starodavna japonska raku tehnika (zahodna različica), ki je zelo zahtevna, a daje tudi nepredstavljive rezultate na površini stvaritve.
Izumrli amoniti
Oba sta člana Društva keramikov in lončarjev Slovenije. Maver ima v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) delavnice keramike in konceptualne umetnosti.
Vsak zase in včasih tudi skupaj sta se do danes predstavila na več deset razstavah doma in v tujini, med drugim v Avstriji, v Italiji, na Hrvaškem, Poljskem, v Turčiji. Je član lokalnega Kluba keramikov Kanal, kjer so septembra letos pripravili 1. Festival keramike, ko so člani sodelujočih društev v starem mestnem jedru razstavili svoje umetnine.
Se od umetnosti v Sloveniji da živeti? Gregor začuda odgovarja: »Če bi se posvetil samo temu in delavnicam, bi preživel.« Slovenski keramiki in lončarji so zelo dobri v svetovnem merilu. Možnosti so. Gregor je sicer še voditelj jutranjega programa na Radiu Robin v Novi Gorici in umetniški vodja Parka Pečno v Kanalu.
Glina je hvaležna surovina, ki jo lahko oblikuješ.
Včasih doživita tudi kakšno prijetno presenečenje. »Vsakič znova sva vesela, ko se podjetja odločijo, da svoje zaposlene in poslovne partnerje obdarijo z unikatnimi izdelki,« pravi Jadranka. Za preteklo novo leto jima je podjetje naročilo izdelavo obeskov z znakom podjetja, ki spominja na stare izumrle amonite. Izdelala sta jih v raku tehniki. »Delo z glino nama predstavlja izziv, hkrati pa tudi neizmerno veselje ob raziskovanju vedno novih možnosti, ki jih ta ponuja,« še pravita sogovornika.
