Tudi Pahorja je ta župnik v čolnu peljal po Kolpi (FOTO)

Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku je plaketo občine Črnomelj prejel župnik Jože Pavlakovič, ki je že 33 let dušni pastir v župniji Stari trg ob Kolpi. Poleg farne cerkve sv. Jožefa je v župniji še devet cerkva, šest v občini Črnomelj in tri v občini Kočevje oziroma v Predgradu, Čepljah in Spodnjem Logu.

Kot gasilec z nekdanjim kočevskim županom, poslancem, ministrom za obrambo in predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom. 

Pavlakovič se je v Ljubljani izučil za mizarja in se vrnil v domačo Belo krajino. V prostem času je bil zelo dejaven v krajevni skupnosti, pri gasilcih, folklori, seveda tudi pri obrtnikih. »Najtežje v življenju mi je bilo, ko sem se moral posloviti od domače vasi in ljudi ter vzeti tisto, kar je kazalo, da bo pomagalo preživeti. Tako je pač hotel stvarnik,« se tistih časov spominja priljubljeni božji služabnik. Za priznanje pa je dejal: »Čez dve leti bom dopolnil 75 let. Morda bi takrat bolj pasalo. Ampak tudi če je zdaj, nič zato.« Stopil je skozi vrata semenišča in končal teološko fakulteto.

Poznavajoč njegov izjemni čut za sočloveka in skupnost ga je Katarina Špehar, ki ji je hvaležen za vso pomoč še danes, pred 33 leti, ko je postal duhovnik, opozorila, da kljub pastoralnemu delu ne sme opustiti svojih konjičkov. Poguma mu je vlil tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki ga je kot božjega pastirja poslal blizu doma, v Belo krajino.

»Izdelal sem ladjo in bil nekaj časa celo mornar, pa tajnik krajevne skupnosti. S takratnim ministrom za finance Zvonkom Ivanušičem nam je celo uspelo, kot se temu reče, lobirati za gradnjo doma šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih,« se še živo spominja. Enako tudi vnovičnega srečanja z nadškofom. Ko mu je povedal, kako gredo stvari v fari, ga je ta naklonjeno, očetovsko opogumil: »Dobro, za kulturo, saj veš, nič ne rečem, ampak folklora …«

Prejemniki občinskih priznanj, na desni črnomaljski župan Andrej Kavšek

Jože je obljubo držal, saj se je ladje kmalu znebil, od takrat tudi ne pleše več, je pa kot podporni član ostal zapisan pri kar sedmih gasilskih društvih. Ko je Borut Pahor iskal podporo za vstop v državni zbor, je bodočega poslanca in kasneje tudi predsednika države v svojem čolnu peljal po Kolpi v bližini Dola.

Jaslice v cerkvi so obogatene s figurami mojstra rezbarja Toneta Šegine.

»Zdaj bi ga res lahko poklical, da nadaljujeva pogovore, za katere je takrat zmanjkalo časa,« se nadeja priljubljeni podeželski župnik, ki je škofom hvaležen, da so mu po upokojitvi omogočili, da še naprej opravlja pastoralno delo. Delo njegovih mojstrskih (tudi rezbarskih) rok se je znašlo tudi v farni cerkvi in župnišču.

»Ko sem prišel za župnika, smo z lesenimi skodlami prekrili cerkev sv. Vida v Lazih, zdaj je napočil čas za zamenjavo z drugačno kritino,« pravi letošnji občinski nagrajenec.

Zavzel se je za odvisnike

Želi si tudi, da bi v farni cerkvi sv. Jožefa dokončali izdelavo novih hrastovih klopi. Te so obogatene s 40 figurami, reliefi iz Stare in Nove zaveze, ki jih je upodobil rezbar Tone Šegina iz Zagozdaca, prostor v božjem hramu bo dobilo tudi več deset portretov slovenskih mučencev in pričevalcev. Župnik Jože je znan tudi po prečudovitih jaslicah, ki so pravzaprav kar Betlehem, saj zavzemajo celoten prezbiterij in prvi del župnijske cerkve. »Zlagamo jih od leta 2005. Oče je znal narediti prav posebne, jaz sem nadaljeval v šoli, večino pa jih je izdelal Tone. Zdaj se je teh figur nabralo približno 450. Vsakič ko jih štejem, se drugače izide.«

Katarini Špehar je še danes hvaležen za pomoč.

Pri izdelavi jaslic so mu pomagali tudi fantje iz terapevtske skupnosti za zdravljenje odvisnosti TAV, ki je 13 let delovala v župnišču. Kot ustanovitelj in vodja je pomagal več kot 100 izgubljenim sinovom in mnoge tudi spravil na normalno življenjsko pot. Ko je po kraju šel glas, da bodo odprli komuno, pa je nastal preplah. »Če se jaz ne bojim z njimi bivati v isti hiši, se ni treba bati niti vam, dragi verniki,« je na prvi predstavitvi komune množico, ki je vpila, da bodo »drogeraši zastrupljali šolarje in mladino«, nagovoril podeželski župnik.

Na srečo se je kmalu vse poleglo, saj so ljudje dojeli, da med njimi niso čudaki, ki bi koga ogrožali, ampak mladostniki, ki nosijo svoj križ in se želijo rešiti iz primeža odvisnosti. »Zraven so stopili tudi Peter Madronič iz podjetja Unior in moji Poljanci, ki se jim zahvaljujem, da me po toliko letih še naprej prenašajo,« se je Jože zahvalil predlagateljem za prejemnika plakete.