Tudi rastline lahko zakuhajo
Ljubljana • Vse pogosteje se srečujemo z vročinskimi valovi, ko temperature zraka čez dan presežejo 30 °C, celo 35 °C, nočne pa se ne spustijo pod 20 °C. Takšne ekstremne razmere so velik izziv tako za ljudi in živali pa tudi za rastline.
Rastline so še posebno občutljive za močan vročinski stres, saj lahko vpliva na njihovo rast, razvoj in celo preživetje. V takšnih razmerah je izjemnega pomena, da imajo dovolj močan koreninski sistem, ki jim omogoča učinkovitejšo absorpcijo vode in hranil iz tal. To lahko dosežemo že s tem, da jih redno zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tako zmanjšamo izgubo vode zaradi izhlapevanja. Poleg pogostih površinskih zalivanj poskrbimo tudi za globoko zalivanje, ki spodbuja rast korenin v globino. Druga pomembna preventiva je uporaba mulča okoli rastlin, ki pomaga ohranjati vlago v tleh in zmanjšuje temperaturna nihanja.
Gnojenje in namakanje
S sajenjem rastlinskih vrst, ki so bolj odporne proti vročinskemu stresu, zmanjšamo tveganje za propad rastlin. Tudi redno gnojenje rastlin z organskimi gnojili pomaga izboljšati strukturo tal in omogoča učinkovitejše zadrževanje vlage. Če pa obstaja možnost združevanja gnojenja in namakanja, je to v vročih dneh daleč najboljša opcija.
Ob stresnih razmerah kmetijski svetovalci priporočajo uporabo gnojila z veliko kalija, svetujejo zmerno rabo dušika in majhne odmerke fosforja. Kalij je hranilo, ki rastlini pomaga premagovati sušne in vroče razmere, prav tako je hranilo, ki jih po končanem vročinskem valu naredi odpornejše. Pogosto pa je fosforja v tleh preveč, zato je kalij veliko slabše dostopen. Dodatek biostimulantov oziroma aminokislin pa rastlinam pomaga pri premagovanju vročine in drugih stresnih razmer.
THI pod 72 - Ni tveganja za vročinski stres. THI med 72 in 78- Zmerno tveganje; pojavijo se težave s plodnostjo. THI med 78 in 88 - Veliko tveganje; poveča se frekvenca dihanja, prireja mleka se zmanjša, živali se slinijo. THI nad 88- Zelo veliko tveganje; prireja mleka se zelo zmanjša, zdravstvene težave lahko vodijo v pogin živali.
Vročinski stres negativno vpliva na zdravje in dobrobit živali, kar posledično vpliva na produktivnost in ekonomičnost kmetijskega sektorja. Pri živalih se posledice vročinskega stresa kažejo v obliki zmanjšane proizvodnje mleka pri govedu, zmanjšanega apetita, dehidracije, težav z dihanjem in celo smrti v najbolj ekstremnih primerih.
Živali, ki doživljajo vročinski stres, lahko kažejo te znake: hitro in plitvo dihanje, zmanjšana aktivnost, zmanjšan apetit in zmanjšano zaužitje vode, povečano slinjenje, nemir in neobičajno obnašanje.
Da bi jim pomagali prebroditi vročinske valove, je treba izvajati določene ukrepe, kot je zagotavljanje sence, naravne (drevesa) ali umetne (nadstreški), dostop do sveže in čiste vode, ki jo je treba redno menjati. Uporaba ventilatorjev ali pršilnih sistemov lahko pomaga ohladiti živali in zmanjšati vročinski stres, zmanjšamo pa ga lahko tudi z ustreznimi krmnimi načrti, ki vključujejo lahke in lahko prebavljive obroke. Poskrbeti moramo za zmanjšanje fizične aktivnosti živali. Domače živali se na vročino odzivajo različno, zato je pomembno prilagoditi ukrepe specifičnim potrebam posamezne vrste. Na primer, perutnina je še posebno občutljiva za vročino in zato potrebuje učinkovitejše hladilne sisteme, medtem ko prašiči potrebujejo predvsem blatne kopeli, ki jim pomagajo uravnavati telesno temperaturo.
Pa še to: glede na izkušnje v Sloveniji in tujini lahko na področju vročinskega stresa krav molznic definiramo štiri stopnje tveganja za vročinski stres. Merimo s pomočjo kazalnika, ki je prilagojen predvsem za govedorejo, z njim pa merimo vročinski stres živali oziroma temperaturno-vlažnostni indeks (THI). Ob vročini se je (kazalnik) marsikje že povzpel med 85 in 87, kar povzroča že veliko tveganje za vročinski stres za živali na prostem.
Možnost gnojenja in namakanja je v teh dneh najboljša opcija.
