Tudi Sabina Senčar bi bila rada predsednica
Ginekologinja Sabina Senčar bo na volitvah za predsednico republike kandidirala s podporo neparlamentarne stranke Resni.ca, ob pomoči katere bo tudi zbirala 3.000 podpisov, ki jih v tem primeru potrebuje za vstop v tekmo. Na novinarski konferenci je kritizirala predvsem načine, kako se je politika spopadla z epidemijo covida 19.
Senčarjeva je povedala, da se je v preteklih dveh letih svet ustavil zaradi bolezni, ob tem pa nismo postali bolj zdravi, ampak se je splošno zdravstveno stanje prebivalcev celo poslabšalo. Hkrati smo dovolili kršenje temeljnih človekovih pravic in nastanek ekonomske ter psihološke škode.
Napovedala je, da v »znanost ne bomo verjeli, o znanosti bomo celo dvomili in preverjali ter vrednotili njene rezultate«.
Zdravje ni le odsotnost bolezni, zdravje je tudi stanje popolne socialne, psihološke in ekonomske blaginje, je dejala.
Avtoriteto predsednika republike bi utrjevala z vzgledom in moralno avtoriteto. V primeru izvolitve pa bi v predsedniško palačo najprej povabila predstavnike sosednjih držav. Veliko bi delala na iskanju prijateljev, saj je pomembno, da imamo več prijateljev kot sovražnikov.
Med pomembne naloge bo štela tudi preučitev pogodbe, ki jo imamo sklenjeno s Svetovno zdravstveno organizacijo. »Ker ni več tako, kot je bilo nekoč,« je ocenila.
Kdo so do zdaj znani kandidati?
Vlaganje kandidatur za volitve predsednika republike uradno sicer še ni mogoče, je pa kandidaturo napovedalo že več kandidatov. V tekmo za stolček v predsedniški palači se med drugim podajajo podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, nekdanji evropski poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec ter filozof, novinar in delavec v avstrijski industriji Aleš Ernecl.
