V strahu zaradi napada na nuklearko: kakšno nevarnost predstavlja, tudi za Slovence, razkriva Leon Cizelj
Ruska vojska je zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje. To je danes sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je pred tem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dodali so, da zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje oskrba z električno energijo. Kljub temu narašča zaskrbljenost zaradi napada in morebitnih posledic, ki bi lahko sledile bombardiranju nukleark (v Ukrajini imajo po podatkih Reutersa štiri nuklearke, s 15 reaktorji). Za mnenje o tem, ali bi lahko bila tudi Slovenija v nevarnosti zaradi uhajanja radioaktivnih snovi, smo povprašali Leona Cizlja, vodjo odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan (IJS).
Cizelj podrobno spremlja dogajanje v zvezi z napadi na jedrske elektrarne v Ukrajini in je na twitterju pojasnil, da »jedrski reaktorji v jedrskih elektrarnah v nobenem primeru ne morejo postati jedrske bombe. Nenameren napad (izstrelki zgrešijo pravi cilj in zadenejo jedrsko elektrarno) elektrarno lahko poškodujejo, reaktorja pa zelo verjetno ne bodo. Reaktorji so namreč nameščeni v 'bunkerjih', torej nekajkrat obdani z meter ali več debelimi plasteh armiranega betona. Reaktorji so v bunkerjih predvsem zaradi zaščite osebja pred sevanjem med normalnim obratovanjem. Seveda pa zelo prav pridejo tudi med potresi in morebitnimi padci letal, ki sodijo med predvidene obremenitve bunkerjev in jih bunkerji lahko prenesejo.« Za težje poškodbe reaktorjev in morebitne izpuste radioaktivnih snovi v okolico bi bil potreben nameren, usmerjen in intenziven vojaški napad.
Če bi prišlo do namernega in usmerjenega napada na jedrsko elektrarno, kakšen obseg poškodb bi že lahko vodil v katastrofalne posledice?
Mislim, da ne nikakor ne moremo govoriti o katastrofalnih posledicah. Groba in poenostavljena ocena: posledice bi bile najverjetneje manjše, kot jih je povzročil cunami v Fukušimi. Tam zaradi sevanja ni umrl nihče. Namerni in usmerjeni napad pa bi moral biti po intenzivnosti primerljiv s 15 metrov visokim cunamijem.
Kdaj in kako bi lahko posledice čutili tudi v Sloveniji?
Vsekakor bi se v Sloveniji dalo izmeriti povečano sevanje, posledic za zdravje prebivalcev v Sloveniji pa ne bi bilo. V najslabšem primeru bi resne posledica za zdravje lahko imela posadka poškodovane elektrarne in tisti vojaki, ki so jo zasedli.
Kakšni varnostni ukrepi bi v tem primeru sledili?
V Sloveniji ne bi pričakoval nobenih posebnih ukrepov. Bi pa tudi ob morebitnih presenečenjih glede na razdaljo do Ukrajine imeli na voljo kakšen dan ali dva za ukrepanje, če bi bilo treba.
Je nuklearka v Zaporožju najobčutljivejši vojaški cilj? Katere jedrske elektrarne bodo v tej vojni najbolj na udaru?
To je največja elektrarna izmed vseh elektrarn v Ukrajini. Njena moč je 6 GW in bi sama lahko oskrbela dve do tri Slovenije, v Ukrajini pa prispeva okoli četrtino električne energije. Poleg tega je razmeroma blizu Krimu in mogoče je, da želijo Rusi predvsem zagotoviti elektriko za Krim.
Morda je dobro povedati tudi to, da jedrska elektrarna Zaporožje uporablja rusko jedrsko tehnologijo (s povsem drugačno zasnovo kot v Černobilu). Rusi so bili pred vojno tudi daleč največji izvozniki jedrske tehnologije. Njihov vojaški napad na jedrsko elektrarno je zato mogoče primerjati tudi s prodajalcem avtomobila, ki vam avto najprej proda, nato pa vam po nekaj tednih pride na vaše dvorišče prerezat gume.
Je za nas še vedno nevaren tudi Černobil in zakaj?
Mislim, da so Rusi pri Černobilu enostavno izkoristili nebranjeno in povsem zapuščeno ozemlje med belorusko mejo in Kijevom in so tja namestili svojo vojaško bazo. Ob tem so po vsej verjetnosti v zrak spravili del radioaktivnega prahu, ki ga je na černobilskem območju razmeroma veliko. To je povzročilo začasno (rahlo) povečano sevanje v zaprtem območju. Prav mogoče je tudi, da so ob tem nekoliko računali tudi na stare strahove …
Černobil za nas nikoli ni bil nevaren, je pa bilo v aprilu 1986, ko je preko naših krajev prešel radioaktivni oblak, bilo smiselno sprejeti nekaj previdnostnih ukrepov.
