Tudi ta zanimiva žival pri nas izumira
Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko so na večjem in strnjenem območju travnikov na vzhodu Goričkega z lesenimi količki označili gnezda gosenic metulja travniškega postavneža. Gre za edino območje pojavljanja te vrste na Goričkem in v vzhodni Sloveniji.
V zadnjih sedmih letih ga je mogoče najti le še na enem območju.
Odrasli metulji travniškega postavneža imajo v enem letu le eno generacijo. Na Goričkem letajo maja in na liste travniške izjevke odlagajo skupke rumenih jajčec. Jajčeca se razvijejo, iz njih se junija izležejo gosenice in se prehranjujejo z listi ter pri tem naredijo pajkovim mrežam podobne zapredke, imenovane gnezda. Osnovni namen tvorbe teh gnezd je varstvo pred plenilci in zunanjimi dejavniki, kot so padavine. Gnezda z gosenicami ostanejo na rastlini do septembra, ko gosenice počasi zapustijo gnezda in se umaknejo na tla ali na druge rastline travniške izjevke. Marca ali aprila naslednje leto se gosenice zabubijo, iz njih pa se potem izležejo metulji.
Leta 2011 razširjen še na šestih območjih
»Če se travnik pokosi v drugi polovici maja ali pozneje, se običajno pokosi tudi rastline travniške izjevke z jajci travniškega postavneža, razen če je kosa pri košnji rahlo dvignjena nad tlemi, tako da se travniške izjevke v celoti ne pokosijo, ali če so rastline z jajčeci na delu travnika, ki se ga vsaj do začetka septembra ne pokosi. Prav zaradi košnje, ki sicer zagotavlja ohranjenost travnika, hkrati pa lahko škodi razvoju metuljev, ter zaradi preoravanja ali zapuščanja travnikov je travniški postavnež v zadnjih štiridesetih letih izginil z večine mokrotnih travnikov v zahodni in srednji Evropi. Če je bil leta 2011 na Goričkem razširjen še na šestih območjih, ga je v zadnjih sedmih letih mogoče najti le še na enem. Da ga ohranimo vsaj še na tem območju, vsako leto poskrbimo za označevanje lokacij z jajci ali gnezd. Pri jesenski košnji potem takšna mesta obkosimo,« je pojasnil Gregor Domanjko, naravovarstveni svetnik v JZ Krajinski park Goričko.
