Tudi to je mogoče v Sloveniji: v službi nisi, dobiš pa za ta dan plačo
Računsko sodišče je izvedlo revizijo poslovanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v letu 2020 in o tem izreklo negativno mnenje. Med drugim je ugotovilo, da je SAZU vsem javnim uslužbencem izplačal plačo za dan, ko so bili odsotni z dela, storitve programske opreme, ki so na voljo brezplačno, pa je naročal na trgu.
Računsko sodišče je v danes objavljenem poročilu ugotovilo, da je dva interna akta sprejel in podpisal upravni direktor, ki v internih predpisih nima podlage za sprejemanje takšnih dokumentov. Kot odredbodajalca pa sta bili določeni osebi, ki v skladu z internimi akti ne moreta biti pooblaščeni za izvajanje funkcije odredbodajalca.
Revizija je razkrila, da SAZU v aktu o sistemizaciji pri posameznih delovnih mestih ni določil podatkov glede notranje organizacijskih enot ter ni določil števila in vrst uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah. V objavi prostega delovnega mesta ni določil vseh pogojev za zasedbo, kot so bili določeni v aktu o sistemizaciji, ali pa je določil ožje pogoje.
Nepravilnosti pri plačah
Javna uslužbenka na akademiji je bila po ugotovitvah računskega sodišča uvrščena v višji plačni razred od izhodiščnega in dobila tako izplačano za sto evrov previsoko plačo. SAZU je javni uslužbenki tudi izplačal za 48 evrov previsok dodatek za delovno dobo, brez mesečnih sklepov in dogovora o povečanem obsegu dela je izplačal dodatek za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v znesku 4.716 evrov, ugotavlja računsko sodišče.
Dvema javnima uslužbencema je SAZU izplačal plačo v celoti, čeprav zaradi odrejenega dela na domu nista mogla opraviti nalog v skladu s pogodbama o zaposlitvi. Šestim javnim uslužbencem je obračunal in izplačal previsoke stroške prevoza na delo in z dela v znesku 822 evrov.
Redno delo, čeprav to ni
Sporen je tudi dan akademije, ki je za zaposlene prosti dan, SAZU pa jim ga je obračunal kot redno delo. Na računskem sodišču poudarjajo, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela le ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.
Pri dodeljevanju sredstev Znanstvenoraziskovalnemu centru (ZRC) SAZU po ugotovitvah računskega sodišča ni vzpostavil ustreznih notranjih kontrol. Pred plačilom računov ni preveril pravnega temelja in višine obveznosti v vrednosti najmanj 5.078 evrov, pri naročilu tiskarskih in založniških storitev se je izognil uporabi zakona, ki ureja javno naročanje, in je prevzel obveznost za dogodek, ki ni bil načrtovan v letnem programu dela.
Računsko sodišče je med drugim opozorilo tudi na dileme glede pravnoorganizacijske oblike SAZU in na vpliv, ki ga ima nedoločnost njegovega statusa na njegovo poslovanje. Akademiji je podalo priporočila za izboljšanje poslovanja in zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati odpravo razkritih nepravilnosti.
