Tujih obveščevalcev v Sloveniji ne preganja nihče?

LJUBLJANA –  Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je danes na zaprtem delu seje obravnavala poslovne modele tujih obveščevalnih služb v Sloveniji. Ugotovila je, da varnostni mehanizmi za pregon njihovega delovanja v slovenskem gospodarstvu ne delujejo, je povedal predsednik Knovsa Matej Tonin.

Komisija se je seznanila z dokaznim gradivom dveh preiskovalnih novinarjev o poslovnem modelu tujih obveščevalnih služb v Sloveniji, ki ustanavljajo podjetja in jih uporabljajo zato, da se njihove države izogibajo embargu, ter zagotavljajo potrebna sredstva za delovanje svoje agenturne mreže, je po seji povedal Tonin.

Ukrajinska podjetja 

Tonin je izpostavil primer podjetij družine Azarov, ki so v Sloveniji delovala med letoma 2007 in 2016. Gre za družino nekdanjega ukrajinskega premierja, ki je v tesnih stikih z Rusijo.


»Tudi v Sloveniji so prek različnih posrednikov, notarskih hiš in drugih poslovnih svetovalcev ustanovili večje število podjetij. Zanimivo je, da ko so bila podjetja te družine drugod po Evropi na črni listi oz. pod embargom, na seznamu podjetij, ki so jim prepovedali delovanje ali celo zamrznili njihovo premoženje, so v Sloveniji nemoteno poslovala, dokler leta 2016 niso sami odšli.« Skrb vzbujajoče je, da varnostni mehanizmi v Sloveniji ne delujejo ustrezno. »Nenavadno je, da ko se drugod po Evropi čudne prakse poslovneža oz. družine preganjajo, ti ljudje v Sloveniji še vedno lahko normalno poslujejo. Ne gre za prvi takšen primer.« Na tem področju je Knovs sprejel tudi nekaj ukrepov, a z njimi javnosti ne bodo seznanili.