GORSKI REŠEVALCI
Turisti lezejo v gore brez izkušenj in opreme
Gorski reševalci so dobro pripravljeni na sezono.
Odpri galerijo
Lani so imeli največ reševanj v Tolminu in Bohinju. FOTO: Miljko Lesjak/GRS Tolmin
KRANJ – Pred vrhuncem planinske sezone so gorski reševalci potegnili črto pod preteklo leto, ko so imeli rekordno število intervencij, in hkrati pogledali v prihodnost. »Slovenski gorski reševalci smo dobro pripravljeni na novo sezono,« je podčrtal Janez Rozman, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in vodja bohinjskih gorskih reševalcev.
Dolgoletni gorski reševalec Jani Bele, ki pri zvezi skrbi za informiranje in odnose z javnostmi, se je ozrl v statistike gorskih nesreč. Kot je pojasnil, jih je bilo še pred petimi leti okoli 300 na leto. Nato se je številka strmo dvignila in se približala 400, lani pa so gorski reševalci v statistiko vpisali prek 500 intervencij. »Lani so imeli največ reševanj v Tolminu, kjer prevladujejo nesreče jadralnih padalcev, in v Bohinju, kjer so se reševalci na teren največkrat podali zaradi planinskih nesreč,« je naštel dve najbolj obremenjeni postaji gorskih reševalcev.
In zakaj število nesreč v slovenskih gorah tako strmo narašča? Bele je naštel več razlogov: od tega, da je vsako leto v gorah več planincev, do tega, da se je planinska sezona v zadnjem obdobju razpotegnila čez vse leto. »Slovenija postaja zelo zanimiva turistična destinacija. Mnogi turisti si želijo videti Postojnsko jamo, Bled in Triglav, zaradi česar je v zadnjih letih pravi naval tujcev na najvišjo slovensko goro. Mnogi med njimi nimajo dovolj planinskega znanja in se na vrh odpravljajo s poletno opremo. Zdaj bo treba nekaj storiti za to, da turiste usmerimo na gorske vodnike, kajti veliko tujcev v gorah potrebuje našo pomoč,« je pojasnil Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.
Za trenutek se je ustavil pri vzrokih, zaradi katerih planinci potrebujejo pomoč gorskih reševalcev. Na prvem mestu je še vedno padec, planinci pa kličejo 112 tudi, ker so zašli ali so naredili napako zaradi nepoznavanja terena. »Če zgrešiš eno markacijo, lahko po hoji v nepravo smer prideš do položaja, ki ga ne obvladaš več. Če nekaj časa ne vidiš markacije, je jasno, da si na napačni poti. Takrat se je treba obrniti, se vrniti po isti poti do zadnje markacije in se od tam odpraviti do nove oznake,« je planincem svetoval Jani Bele.
Še na nekaj je ljubitelje gora in adrenalinskih izzivov opozorilo vodstvo gorske reševalne zveze – na zavarovane plezalne poti, tako imenovane ferate. Lotimo se jih le dobro pripravljeni, z ustrezno opremo in izberimo tisto, ki je primerna našemu znanju.
Dolgoletni gorski reševalec Jani Bele, ki pri zvezi skrbi za informiranje in odnose z javnostmi, se je ozrl v statistike gorskih nesreč. Kot je pojasnil, jih je bilo še pred petimi leti okoli 300 na leto. Nato se je številka strmo dvignila in se približala 400, lani pa so gorski reševalci v statistiko vpisali prek 500 intervencij. »Lani so imeli največ reševanj v Tolminu, kjer prevladujejo nesreče jadralnih padalcev, in v Bohinju, kjer so se reševalci na teren največkrat podali zaradi planinskih nesreč,« je naštel dve najbolj obremenjeni postaji gorskih reševalcev.
Dolgoletna gorska reševalca Toni Smolej in Jani Bele FOTO: Špela Ankele
In zakaj število nesreč v slovenskih gorah tako strmo narašča? Bele je naštel več razlogov: od tega, da je vsako leto v gorah več planincev, do tega, da se je planinska sezona v zadnjem obdobju razpotegnila čez vse leto. »Slovenija postaja zelo zanimiva turistična destinacija. Mnogi turisti si želijo videti Postojnsko jamo, Bled in Triglav, zaradi česar je v zadnjih letih pravi naval tujcev na najvišjo slovensko goro. Mnogi med njimi nimajo dovolj planinskega znanja in se na vrh odpravljajo s poletno opremo. Zdaj bo treba nekaj storiti za to, da turiste usmerimo na gorske vodnike, kajti veliko tujcev v gorah potrebuje našo pomoč,« je pojasnil Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.
V gorah potrebuje pomoč veliko tujcev. FOTO: Miljko Lesjak/GRS Tolmin
Za trenutek se je ustavil pri vzrokih, zaradi katerih planinci potrebujejo pomoč gorskih reševalcev. Na prvem mestu je še vedno padec, planinci pa kličejo 112 tudi, ker so zašli ali so naredili napako zaradi nepoznavanja terena. »Če zgrešiš eno markacijo, lahko po hoji v nepravo smer prideš do položaja, ki ga ne obvladaš več. Če nekaj časa ne vidiš markacije, je jasno, da si na napačni poti. Takrat se je treba obrniti, se vrniti po isti poti do zadnje markacije in se od tam odpraviti do nove oznake,« je planincem svetoval Jani Bele.
Še na nekaj je ljubitelje gora in adrenalinskih izzivov opozorilo vodstvo gorske reševalne zveze – na zavarovane plezalne poti, tako imenovane ferate. Lotimo se jih le dobro pripravljeni, z ustrezno opremo in izberimo tisto, ki je primerna našemu znanju.
