Turisti ob Cerkniškem jezeru nimajo kje spati (FOTO)

Cerkniško jezero kljub nizkim temperaturam doživlja preporod. Za izboljšanje tamkajšnje infrastrukture se trudi Notranjski regijski park, kjer se lahko pohvalijo, da so nekaj že uredili, nekaj pa še bodo, gre za zanimive informativne table, skulpture, pomole za privez čolnov in opazovalnice ptic. V novem letu pa se bodo razveselili sodobnega multimedijskega informacijsko-turističnega središča, ki bo stal na vhodu v notranjski park na koncu parkirišča v vasi Dolenje Jezero.

Kar pet opazovalnic za ptice bo na točkah z najlepšimi pogledi na Cerkniško jezero stalo ob usmerjenih sprehajalnih poteh v parku. »Poimenovali smo jih Kuharca, Kleni Vrh, Stolp, Gorenje Jezero in Nad Levišči,« pravijo. »Vsaka bo drugačna, zagotovo najzanimivejša bo opazovalnica na točki Otočec, kjer bo desetmetrski leseni stolp z zavitimi stopnicami do vrha. Temelji za večino že stojijo. Sledijo lesene strukture, nekakšne hiške, v katerih bodo table z zanimivimi informacijami o pticah, ki jih boste lahko opazili iz razgledišč.«
 

Prav je, kot rečejo domačini

Tako kot pri vseh imenih, ki so jih dali novim potkam, točkam in objektom, so se tudi pri poimenovanju opazovalnic o najbolj uveljavljenih imenih posvetovali z lokalnimi prebivalci: »Ko gre za kraje, je imen namreč vedno več – imena, ki jih uporabljajo starejši domačini, so drugačna od tistih, ki jih za isti kraj uporabljajo mlajši, drugače je lahko celo na zemljevidih in v različnih knjigah. Imeli smo nekaj zagat, a smo prednost vsakič dali tradicionalnim lokalnim poimenovanjem, po principu – tako kot rečejo domačini, je prav,« so povedali v Notranjskem regijskem parku.

Ko bodo opazovalnice postavljene, jih bodo opremili s privlačnimi tablami s fotografijami in informacijami o pernatih živalcah, ki jih je mogoče videti na jezeru. Če bo šlo vse po načrtih, bodo dokončane do prihodnjega poletja.
Nastajanje infrastrukture v parku si je s svojo ekipo ogledal cerkniški župan Marko Rupar. Vse so navdušili čudoviti razgledi s točk, kjer bodo stale opazovalnice. Poleg tega jih je prevzela čarobnost gozda, skozi katerega vodi sprehajalna pot Drvošec, na kateri na vsakih nekaj metrov preseneti katera od novih informacijskih točk.

»Občina Cerknica je naš zvesti podpornik in partner pri razvoju notranjskega parka. Skupaj postavljamo Center za obiskovalce. Njegova lupina, lesena hišica, v kateri bo izjemno zanimiva in najsodobnejša multimedijska vsebina, bo na betonsko ploščo postavljena že ta ponedeljek, 9. decembra,« so povedali v parku, kjer so se še posebno razveselili lepega vremena.
 

Turisti nimajo kje spati

Notranjski park je svoj zgodovinski projekt renaturacije, to je obnove vodotoka Stržen, predstavil na Mišičevih dnevih v Mariboru. »Gre za ključno srečanje vodarske stroke,« pravijo. »Ponosni smo, da se nam je uspelo uvrstiti med najuspešnejše na področju upravljanja, varovanja in urejanja voda.


Projekt sta predstavila Irena Likar, v notranjskem parku gonilna sila in vodja projekta renaturacije, in Rok Fazarinc, eden od najbolj izkušenih projektantov na področju voda v Sloveniji, ki je pri renaturaciji na Cerkniškem jezeru sodeloval kot projektantski svetovalec. To pomeni priznanje, da je naš podvig obnove ponikalnice Stržen na Cerkniškem jezeru, ki smo mu vrnili okljuke, nekaj edinstvenega, zgodovinskega in posebnega tudi v očeh vrhunske vodarske inženirske stroke.

Notranjski primer bo zgled morebitnim podobnim podvigom. Prekopu naravnih okljukov v ravne kanale se je namreč izognila le malokatera reka v Sloveniji in marsikje bi bilo, predvsem zaradi izboljšanja ekosistema, vode smiselno vrniti v prvotno obliko.«

Kaj pa domačini, so pripravljeni, da bo notranjski park postal prijaznejši do obiskovalcev? »Park postavlja infrastrukturo in informacijski center, vse več je organiziranih aktivnosti, in vse to bo zagotovo spodbudilo prihod več turistov,« pravi Ervin Andrejčič iz Špilarjevega mlina.


»Mi pa jim imamo premalo ponuditi. Notranjski park se tu zelo trudi, spodbuja domačine, ponuja sodelovanje, k vsemu, česar se loti, povabi nas, lokalce … Ampak mi smo tisti, ki se moramo lotiti dela in izpeljati zadevo. Poglejte, če prideta dva avtobusa turistov, potrebujejo en dan, da gredo po usmerjeni sprehajalni ali kolesarski poti, en dan za ogled Križne jame in en dan za Rakov Škocjan. Ampak, kje bodo vsi prespali? Pri nas teh zmogljivosti ni. Potrebujemo gostinca ali hotelirja, ki bo to ponudil in v svojo zgodbo povezal še druge. Zgodba mora biti celovita – naravne lepote, spanje na kozolcu, kruh iz lokalne moke, za zajtrk jajce, ki si ga gost sam vzame iz kokošnjaka. Ljudje si take ponudbe želijo in so zanjo pripravljeni plačati.«