Učiteljica Barbara ne more domov: Policija nam je prepovedala zapustiti hostel
Barbara Bendova je med približno 1000 Slovenci, ki se poskušajo vrniti. Z drugimi evropskimi turisti je v karanteni na jugu države v Aziji.
Odpri galerijo
Barbara Bendova je prvič odpotovala iz Evrope. Foto: Osebni arhiv
Na zunanjem ministrstvu si prizadevajo, da bi domov spravili Slovence, ki so zaradi pandemije novega koronavirusa obtičali v tujini. Kot so nam sporočili, sta se 21. februarja s križarke Diamond Princess, zasidrane v japonski Jokohami, z italijanskim vojaškim letalom vrnila dva naša državljana, 17. marca jih je iz Moskve pripotovalo 22 – z ruskim letalom, s katerim se je v Moskvo odpravilo 150 Rusov –, 19. marca je 14 tistih, ki so letovali na Kanarskih otokih, pristalo v Pragi, od koder jim je naše zunanje ministrstvo uredilo avtobusni prevoz do slovenske meje, iz Maroka pa je v Budimpešto priletelo 16 Slovencev. In tako naprej, še predvčerajšnjim so organizirali dva humanitarna poleta iz Ljubljane, v Varšavi se je vkrcalo 43 naših državljanov, v Pragi pa sedem, ti so prispeli iz Vietnama. Včeraj jih je iz Španije priletelo še 50.
Toda rekla Ljubo doma, kdor ga ima še vedno ne morejo podoživeti vsi slovenski popotniki. Med njimi je 45-letna profesorica glasbe Barbara Bendova z idrijsko-cerkljanskega konca, zaposlena kot učiteljica na osnovni in glasbeni šoli, ki se nam je javila iz daljne Kambodže. Ironično se je v nočno moro sprevrglo njeno prvo potovanje zunaj Evrope. Zelo si ga je želela, pridno varčevala in se konec februarja, še preden so na zunanjem ministrstvu začeli odsvetovati poti v tujino, odpravila v Beograd: »V tamkajšnjem hostlu sem pustila zimske obleke in prek Istanbula in Bangkoka poletela v Phnom Penh.«
Po dveh tednih so se začele stvari v Kambodži, kot pravi, zaradi izbruha bolezni komplicirati, čeprav je število okuženih uradno razmeroma nizko, po včerajšnjih podatkih jih je 96, smrtne žrtve še niso zabeležili: »Kot sem slišala, se koronavirus na Tajskem širi zelo hitro, tukaj pa nimajo pravega občutka, ker jim primanjkuje testov.«
V Kambodži so sicer zaprli zasebne in javne šole in omejili gibanje, izbruh epidemije pa naj bi vlada ob vseh sprejetih ukrepih izkoristila za obračunavanje z opozicijskimi aktivisti. Ker so ti javno izrazili zaskrbljenost zaradi širjenja koronavirusa, so jih aretirali z obtožbami zarote in širjenja lažnih informacij. Med njimi se je znašla celo 14-letnica, ki je svoje strahove zapisala na družabnem omrežju. Dvanajst od sedemnajstih so jih nazadnje spustili iz pripora, potem ko so pisno obljubili, da ne bodo več povzročali panike, in se opravičili.
Barbara je v stiski obiskala tamkajšnje avstrijsko veleposlaništvo: »Svetovali so mi, naj se obrnem na naše, a je najbližje v Pekingu, zato sem poskusila še na češkem. Tekoče namreč govorim njihov jezik, saj je moja mama Čehinja, pa so me gladko odslovili. Nazadnje sem kontaktirala slovensko ambasado na Kitajskem; v stikih sem s prijazno gospo Lucijo, ki se na vse pretege trudi, da me spravi domov, za zdaj žal brez uspeha.«
Izkazalo se je, da bi ji lahko pomagali, če bi odpotovala v Bangkok, glavno mesto Tajske. Kot je pojasnila Bendovova, ji je Lucija Lindav Heindel že uredila polet do Varšave, pa se je spet zapletlo.
»Najprej so v Kambodži od mene zahtevali zdravniški certifikat, da sem zdrava, naslednji dan pa še krvne teste. Te v vsem Phnom Penhu opravljajo samo v eni bolnišnici, na dan sprejmejo 40 ljudi. Na rezultate je treba čakati od dva do tri dni, polete pa odpovedujejo,« nam je sredi tedna sporočila Barbara. »Nazadnje sem bila na kliniki že ob štirih zjutraj, pa vseeno nisem mogla oddati krvi, ker so začeli deliti neke številke, jaz pa je dan prej nisem dobila. Nimam pojma, zakaj. Tukaj je kaos. Seveda mi ni uspelo priti na letalo.«
S še petimi popotniki iz Evrope se je zatem iz glavnega mesta, kjer ukrepe vse bolj zaostrujejo, umaknila v pet ur vožnje oddaljeni Kampot na jugu države: »Številni turisti so se zbrali tukaj, da bi skupaj počakali na konec krize. Zdaj sem v karanteni, policija nam je prepovedala zapustiti hostel.«
Zaradi nepredvidenega podaljšanja potovanja se je Bendovova znašla v finančni zagati: »Na računu imam 600 evrov, ki so mi jih starši poslali za zamujeni polet v Varšavo, in še svojih 200. Čez dober teden mi bo potekel vizum, očitno ga bom morala podaljšati, zaradi tega bom dva tedna brez potnega lista. Brez pomoči niti ne vem, kako bom lahko kupila letalsko karto, ko so začeli odpovedovati polete, so se te dražile, do Evrope so stale tudi 4000 evrov!«
Zgodba Barbare Bendova je samo ena od več sto, ki jih doživljajo Slovenci po vsem svetu. »Vsaj 1000 jih je še zunaj, od tega okrog 250 v Španiji,« nam je povedal vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Že v sredo pa je na novinarski konferenci dejal, da se jim javljajo vedno novi slovenski državljani, ki poskušajo priti iz tujine in potrebujejo pomoč. Zagotovil je, da bodo to še naprej nudili vsem in jih poskusili spraviti na varno v domovino. Dobra novica je, »da jih tudi vedno več prihaja domov na različne načine«.
Slovenija se trudi organizirati tudi evakuacijske polete, bodisi z najetim letalom bodisi letalom Slovenske vojske, a zaradi omejenega dosega le na območju Evrope in Sredozemlja. Za Bendovovo je Šter dejal, da ji bodo omogočili vkrcanje na reševalni let. Ko bo ta pač organiziran.
V Phnom Penhu večina nosi maske.
Toda rekla Ljubo doma, kdor ga ima še vedno ne morejo podoživeti vsi slovenski popotniki. Med njimi je 45-letna profesorica glasbe Barbara Bendova z idrijsko-cerkljanskega konca, zaposlena kot učiteljica na osnovni in glasbeni šoli, ki se nam je javila iz daljne Kambodže. Ironično se je v nočno moro sprevrglo njeno prvo potovanje zunaj Evrope. Zelo si ga je želela, pridno varčevala in se konec februarja, še preden so na zunanjem ministrstvu začeli odsvetovati poti v tujino, odpravila v Beograd: »V tamkajšnjem hostlu sem pustila zimske obleke in prek Istanbula in Bangkoka poletela v Phnom Penh.«
Aretirali 14-letnico
Po dveh tednih so se začele stvari v Kambodži, kot pravi, zaradi izbruha bolezni komplicirati, čeprav je število okuženih uradno razmeroma nizko, po včerajšnjih podatkih jih je 96, smrtne žrtve še niso zabeležili: »Kot sem slišala, se koronavirus na Tajskem širi zelo hitro, tukaj pa nimajo pravega občutka, ker jim primanjkuje testov.«
V zvezi s pomočjo Bendovovi smo se obrnili na naše veleposlaništvo v Pekingu. »Lucija Lindav Heindel je uspela rezervirati mesto za go. Bendovovo na današnjem repatriacijskem poletu iz Bangkoka v Varšavo, vendar je Tajska pred dvema dnevoma spremenila pravila vstopa. Nova pravila zahtevajo zdravstveno zavarovanje za primer okužbe s covidom-19 v višini 100.000 ameriških dolarjev (91.300 evrov). Tako Bendovova ni mogla vstopiti na Tajsko. Danes smo kontaktirali EU-delegacijo v Kambodži, vendar po njihovih informacijah zaenkrat repatriacijski poleti niso napovedani. Ne glede na slednje se bomo trudili, da najdemo način za vrnitev ge. Bendovove v Slovenijo. Za konec pa dovolite, da citiram singapurski slogan, vezan na zaščito njihovih državljanov v tujini v času pandemije: 'We will leave no one behind.' (Nikogar ne bomo pustili za seboj, op. a). In tudi mi bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se lahko vsi naši državljani, ki to želijo, vrnejo domov. Upam, da nam uspe,« je v sredo sporočila veleposlanica v Pekingu Alenka Suhadolnik.
V Kambodži so sicer zaprli zasebne in javne šole in omejili gibanje, izbruh epidemije pa naj bi vlada ob vseh sprejetih ukrepih izkoristila za obračunavanje z opozicijskimi aktivisti. Ker so ti javno izrazili zaskrbljenost zaradi širjenja koronavirusa, so jih aretirali z obtožbami zarote in širjenja lažnih informacij. Med njimi se je znašla celo 14-letnica, ki je svoje strahove zapisala na družabnem omrežju. Dvanajst od sedemnajstih so jih nazadnje spustili iz pripora, potem ko so pisno obljubili, da ne bodo več povzročali panike, in se opravičili.
Barbara je v stiski obiskala tamkajšnje avstrijsko veleposlaništvo: »Svetovali so mi, naj se obrnem na naše, a je najbližje v Pekingu, zato sem poskusila še na češkem. Tekoče namreč govorim njihov jezik, saj je moja mama Čehinja, pa so me gladko odslovili. Nazadnje sem kontaktirala slovensko ambasado na Kitajskem; v stikih sem s prijazno gospo Lucijo, ki se na vse pretege trudi, da me spravi domov, za zdaj žal brez uspeha.«
Izkazalo se je, da bi ji lahko pomagali, če bi odpotovala v Bangkok, glavno mesto Tajske. Kot je pojasnila Bendovova, ji je Lucija Lindav Heindel že uredila polet do Varšave, pa se je spet zapletlo.
Zdaj sem v karanteni, policija nam je prepovedala zapustiti hostel.
»Najprej so v Kambodži od mene zahtevali zdravniški certifikat, da sem zdrava, naslednji dan pa še krvne teste. Te v vsem Phnom Penhu opravljajo samo v eni bolnišnici, na dan sprejmejo 40 ljudi. Na rezultate je treba čakati od dva do tri dni, polete pa odpovedujejo,« nam je sredi tedna sporočila Barbara. »Nazadnje sem bila na kliniki že ob štirih zjutraj, pa vseeno nisem mogla oddati krvi, ker so začeli deliti neke številke, jaz pa je dan prej nisem dobila. Nimam pojma, zakaj. Tukaj je kaos. Seveda mi ni uspelo priti na letalo.«
Zaprta v hostlu
S še petimi popotniki iz Evrope se je zatem iz glavnega mesta, kjer ukrepe vse bolj zaostrujejo, umaknila v pet ur vožnje oddaljeni Kampot na jugu države: »Številni turisti so se zbrali tukaj, da bi skupaj počakali na konec krize. Zdaj sem v karanteni, policija nam je prepovedala zapustiti hostel.«
Zaradi nepredvidenega podaljšanja potovanja se je Bendovova znašla v finančni zagati: »Na računu imam 600 evrov, ki so mi jih starši poslali za zamujeni polet v Varšavo, in še svojih 200. Čez dober teden mi bo potekel vizum, očitno ga bom morala podaljšati, zaradi tega bom dva tedna brez potnega lista. Brez pomoči niti ne vem, kako bom lahko kupila letalsko karto, ko so začeli odpovedovati polete, so se te dražile, do Evrope so stale tudi 4000 evrov!«
Zgodba Barbare Bendova je samo ena od več sto, ki jih doživljajo Slovenci po vsem svetu. »Vsaj 1000 jih je še zunaj, od tega okrog 250 v Španiji,« nam je povedal vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Že v sredo pa je na novinarski konferenci dejal, da se jim javljajo vedno novi slovenski državljani, ki poskušajo priti iz tujine in potrebujejo pomoč. Zagotovil je, da bodo to še naprej nudili vsem in jih poskusili spraviti na varno v domovino. Dobra novica je, »da jih tudi vedno več prihaja domov na različne načine«.
Slovenija se trudi organizirati tudi evakuacijske polete, bodisi z najetim letalom bodisi letalom Slovenske vojske, a zaradi omejenega dosega le na območju Evrope in Sredozemlja. Za Bendovovo je Šter dejal, da ji bodo omogočili vkrcanje na reševalni let. Ko bo ta pač organiziran.
