Učiteljica Tatjana Hren predstavila svojo tretjo knjigo: mama napisala, hčerka ilustrirala
Učiteljica razrednega pouka Tatjana Hren je svojo prvo pravljico povedala sinu pred 25 leti. Družinsko zgodbo, ki govori o nagajivem Aljažu, je dolga leta ob večerih pripovedovala vsem štirim otrokom. Dozorela je tudi želja, da bi jo zapisala, in tako je nastala prva slikanica z naslovom Nočem zaspati.
»Najprej sem knjigo hotela podariti otrokom za božično-novoletne praznike, pa me je mož prepričal, naj jo ponudim še preostalim bralcem,« je povedala Hrenova z Dvora pri Žužemberku in dodala, da so v knjigi poleg pesmi, ki jo prepeva zmaj med preletom vasi, tudi uporabne ideje, kako lahko otroci pomagajo pri družinskih opravilih.
»Tudi ideja za drugo slikanico izhaja iz mojega poklicnega življenja, saj v razredu veliko delam na temah, kot so empatija, medsebojna pomoč, nesebičnost, vrednost nematerialnih dobrin in sodelovanje. Izkušnje iz poklica sem poskušala prenesti v knjigo Darilo,« pove.
Kot je pojasnila, je v drugi knjigi v središču deklica, ki bi rada obdarila mamico, a nima denarja. »Zato dobi idejo, da bi poskusila z dobrimi deli, a pri tem z bratcem doživita različne ovire in dogodivščine, prežete s humorjem,« pove Tatjana.
Pogumna Živa
»V naši družini smo vedno radi brali pravljice, vedno je bil ob večerih čas za to. Z otroki rada delam in ustvarjam, zanje in skupaj z njimi, čutim njihovo razmišljanje,« še doda. Letos je luč knjižnega sveta ugledala njena tretja slikanica z naslovom Pogumna Živa, namenjena junakom z redkimi boleznimi.
»V njej je predstavljena resnična zgodba deklice, moje hčerke Žive, ki se zaradi redke bolezni spopada z različnimi izzivi doma, v šoli in bolnišnici. Ne govori samo o doživljanju bolezni, ampak nas nagovarja k sprejemanju drugačnosti, k razmisleku o naših medsebojnih odnosih, empatiji, sodelovanju, razumevanju in pogumu ter brezpogojni ljubezni, ki lahko premaga vse ovire. Hkrati spodbuja otroke, da verjamejo in zaupajo vase ne glede na slabo izkušnjo, in poudarja blagodejne učinke pohvale na razvoj otrok,« je pojasnila Hrenova.
»Del zgodbe je tudi pesmica, ki si jo deklica prepeva v težkih trenutkih. Slikanica vsebuje vprašanja za pomoč pri razmišljanju o vsebini ter veliko idej, kako pomagati nekomu, ki se slabo počuti, je slabe volje, razočaran, žalosten,« še doda.
Spremno besedo k zadnji slikanici Pogumna Živa, ki jo je ilustrirala pogumna in ustvarjalna desetletna Živa, so napisale zdravnice Ajda Urbas, diabetologinja, ter Ana Drole Torkar in Mojca Žerjav Tanšek, zdravnici s pediatrične klinike v Ljubljani. Vse slikanice, ki so izšle v samozaložbi, imajo male tiskane črke večjega formata, namenjene so otrokom do 12. leta starosti, ob ilustracijah in pripovedovanju pa zgodbe razumejo tudi najmlajši.
Ne govori samo o doživljanju bolezni, ampak nas nagovarja k sprejemanju drugačnosti.
