Učiti se moramo vse življenje

LJUBLJANA – Lado Leskovar se tudi pri 77, kot priznava, še vedno uči in pripravlja na nove nastope, na različne projekte. »Sem živ primer, da se vse življenje učim,« je dejal. K temu, da je še zmeraj tako aktiven in živahen, sta pripomogli prav njegovo vseživljenjsko učenje in nenehno izpopolnjevanje. Bistveno je namreč, da se človek ne zasedi in da v svojem življenju niti za trenutek ne zaspi.

Delovnih navodil ne razumemo

V Sloveniji se že lep čas spopadamo z alarmantno funkcionalno nepismenostjo, kar ena tretjina odraslih nad 45. letom namreč ne razume oziroma zelo težko razume delovna navodila. Tudi OECD je v svojih raziskavah že zaznal, da je stanje izobraženosti odraslih pri nas nezadovoljivo, še več, da v doseženih kompetencah tisti nad 45. letom preprosto ne zmorejo slediti vrstnikom iz industrijsko bolj razvitih držav. Tudi zato postajamo vse manj aktivni in mobilni, predvsem pa manj konkurenčni.


Za takšno stanje je na prvem mestu zagotovo kriv posameznik, svoj del odgovornosti pa nosi seveda tudi sistem, ki bi moral posameznika na neki način vseskozi spodbujati in motivirati, da bi svoje veščine in znanje ves čas nadgrajeval in jih znal, če bi trg delovne sile to zahteval, dokvalificirati oziroma prekvalificirati. Če je improvizacija del naše mentalitete, fleksibilnost prav gotovo ni. Če bomo želeli narediti ključni mentalni preskok in ne bomo želeli več capljati v sivem povprečju, bomo morali najprej uporabiti smernice, ki se jih zaveda tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in jih predlaga OECD, ta zaznava, da v okviru vseživljenjskega učenja naš sistem zlepa ne zna zajeti dovolj odraslih, dokazano najšibkejšega dela družbe.


Recept, ki ga priporočajo za radikalno spremembo, je izključno v vseživljenjskem učenju! »Da bodo lahko starejši nadgrajevali svoje kompetence, zato bolje sodelovali na trgu delovne sile in imeli kakovostnejše življenje,« je na včerajšnji predstavitvi projekta PanUP spomnil tudi minister Jernej Pikalo. »Naš poglavitni cilj v prihodnje bo prav v omogočanju, da bodo lahko starejši, ki jim ni uspelo uresničiti svojega potenciala v času formalnega šolanja, dopolnjevali in nadgrajevali svoje kompetence, omogočili jim bomo dokvalifikacije in prekvalifikacije.«

Brezplačna učna pomoč

Projekt PanUP, s katerim želijo dvigniti izobrazbeno raven in poklicne kompetence odraslih (predvsem tistih, ki nimajo končane poklicne, srednje splošne ali strokovne izobrazbe, ter tiste, ki se pripravljajo na poslovodski, delovodski ali mojstrski izpit), že poteka in bo vse do 2022. To je izvrstna priložnost za dokončanje izobraževanja, brezplačno učno pomoč za odrasle, to je tudi najenostavnejša pot do znanja.

V tem projektu sodeluje, denimo, tudi ljubljanski biotehniški izobraževalni center, ki želi v okviru osrednjeslovenske regije vključiti najmanj 1143 odraslih udeležencev. »Nagovarjamo tiste nad 45 let in jih želimo spodbuditi, da zaključijo izobraževanje po srednješolskih programih in pridobijo kompetence, ki jih potrebujejo zaradi zahtev trga dela, večje zaposljivosti, mobilnosti in osebnega razvoja,« je dejala Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana. »Najpomembneje pa je, da v sklopu BIC Ljubljana odraslim udeležencem pri njihovem izobraževanju omogočamo brezplačno učno pomoč.« Ta je še kako pomembna za tiste, ki so že dolgo zunaj izobraževalnega procesa. Pa še to: posamezni udeleženec bo lahko prek javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada upravičen do sofinanciranja šolnine do vključno 2500 evrov.