NE PREMOŽENJE, AMPAK DOHODEK
Udarili po ministru Janezu Ciglerju Kralju: Ni najbolj pravično niti pošteno
Mnogi so prepričani, da ministrstvo predloga ni dobro premislilo.
Odpri galerijo
Janez Cigler Kralj. FOTO: Voranc Vogel, Delo
»Z novelo zakona za družinske prejemke se zato predlaga, da se materialni položaj ugotavlja zgolj na podlagi dohodka in ne več tudi premoženja.« To je objava na twitterju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Janez Cigler Kralj in ki je v javnosti povzročila kar nekaj zgražanja. Mnogi med njimi ocenjujejo, da ta korak ni pravo smer, saj ni ne najbolj pravičen niti pošten.
»Pa bo vrtec za s.p. starše, ki prevažajo otroka v 100k vrednem avtu, spet brezplačen. Zelo slabo.« Napisali so tudi, da je to motivacija za delo na črno, pa še: »Razlika v razpoložljivem dohodku med nekom, ki ima nizke dohodke in stanuje v lastniškem stanovanju v Ljubljani; in nekom, ki ima nizke dohodke in plačuje najemnino; je enormna. Izenačenje njunega socialnega položaja se ne zdi najbolj skladna z ustavnim načelom socialne države.«
Na ministrstvo smo naslovili vprašanja, ali bodo to novelo zaradi odziva javnosti morebiti popravili ali jo celo umaknili.
»Naj najprej poudarimo, da se po predlogu zakona premoženje ne bi več upoštevalo samo pri letnih, t. i. družinskih pravicah, še naprej pa se upošteva pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva (denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencija najemnine …),« odgovor začenja ministrstvo. Nadaljujejo, da so letne pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca ...) večinoma povezane z vzgojo in izobraževanjem ter so neposredno namenjene otrokom. »V središču družinske politike je družina in vsak otrok kot naložba v prihodnost celotne družbe, ne glede na dohodkovni in socialni položaj družine. Medtem ko je naloga ukrepov socialnega varstva zagotavljati sredstva za zadovoljevanje vsaj minimalnih življenjskih potreb.« Poudarjajo, da imajo takšno ureditev, kjer se pri otroškem dodatku upoštevajo samo dohodki, na primer Hrvaška, Grčija, Portugalska, Bolgarija, Italija, tako ureditev pa da je imela tudi Slovenija do leta 2012. »Naj dodamo, da ima več evropskih držav, med njimi Avstrija, Nemčija, Švedska, Estonija, Finska ... ureditev, po kateri je otroški dodatek ukrep družinske politike, na katerega premoženje in tudi dohodki nimajo vpliva. Po našem predlogu zakona pa bi se še naprej upoštevali tekoči prihodki,« še opozarjajo.
»Pri odmeri letnih pravic upoštevanje premoženja ukinjamo, ker je premoženje praviloma rezultat preteklih dohodkov, ki so bili pri družinah, ki pošteno izkazujejo vse svoje dohodke, že obdavčeni in v preteklih letih upoštevani pri odmeri letnih pravic. Upoštevanje premoženja pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev postavlja družine, ki so del preteklih dohodkov prihranile in jih vložile v ustvarjanje lastne dolgoročne ekonomske osnove in socialne varnosti, v slabši položaj,« pojasnjujejo. Po njihovih ugotovitvah premoženje doslej ni imelo bistvenega vpliva na pravice, je pa zelo otežilo in podaljšalo odločanje, ki ga želijo s tem predlogom poenostaviti.
– pri izračunu otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, malice in kosila, se ne upošteva več premoženje družine, se pa upoštevajo dohodki;
– ne upošteva se otroški dodatek kot dohodek pri dodeljevanju državne štipendije;
– ne upoštevata se otroški dodatek in državna štipendija kot dohodka pri subvenciji najemnine.
– Razdruževanje in razlikovanje med družinsko in socialno politiko: vsak otrok je enak in upravičen do enake spodbude. Spodbujamo demografsko politiko, odločitev za starševstvo. Socialne stiske družin moramo reševati z ukrepi socialne in ne družinske politike.
– Socialni transferji za otroka se ne morejo vštevati v dohodek gospodinjstva in s tem zmanjševati drugih pravic, do katerih je otrok oziroma so starši otroka upravičeni (državna štipendija, vrtec).
– Nekatero premoženje se trenutno upošteva, čeprav posameznik zanj plačuje kredit (npr. stanovanje, v katerem posameznik živi in zanj plačuje kredit, se kot premoženje upošteva pri izračunu plačila vrtca).
»Pa bo vrtec za s.p. starše, ki prevažajo otroka v 100k vrednem avtu, spet brezplačen. Zelo slabo.« Napisali so tudi, da je to motivacija za delo na črno, pa še: »Razlika v razpoložljivem dohodku med nekom, ki ima nizke dohodke in stanuje v lastniškem stanovanju v Ljubljani; in nekom, ki ima nizke dohodke in plačuje najemnino; je enormna. Izenačenje njunega socialnega položaja se ne zdi najbolj skladna z ustavnim načelom socialne države.«
Na ministrstvo smo naslovili vprašanja, ali bodo to novelo zaradi odziva javnosti morebiti popravili ali jo celo umaknili.
»Naj najprej poudarimo, da se po predlogu zakona premoženje ne bi več upoštevalo samo pri letnih, t. i. družinskih pravicah, še naprej pa se upošteva pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva (denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencija najemnine …),« odgovor začenja ministrstvo. Nadaljujejo, da so letne pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca ...) večinoma povezane z vzgojo in izobraževanjem ter so neposredno namenjene otrokom. »V središču družinske politike je družina in vsak otrok kot naložba v prihodnost celotne družbe, ne glede na dohodkovni in socialni položaj družine. Medtem ko je naloga ukrepov socialnega varstva zagotavljati sredstva za zadovoljevanje vsaj minimalnih življenjskih potreb.« Poudarjajo, da imajo takšno ureditev, kjer se pri otroškem dodatku upoštevajo samo dohodki, na primer Hrvaška, Grčija, Portugalska, Bolgarija, Italija, tako ureditev pa da je imela tudi Slovenija do leta 2012. »Naj dodamo, da ima več evropskih držav, med njimi Avstrija, Nemčija, Švedska, Estonija, Finska ... ureditev, po kateri je otroški dodatek ukrep družinske politike, na katerega premoženje in tudi dohodki nimajo vpliva. Po našem predlogu zakona pa bi se še naprej upoštevali tekoči prihodki,« še opozarjajo.
»Pri odmeri letnih pravic upoštevanje premoženja ukinjamo, ker je premoženje praviloma rezultat preteklih dohodkov, ki so bili pri družinah, ki pošteno izkazujejo vse svoje dohodke, že obdavčeni in v preteklih letih upoštevani pri odmeri letnih pravic. Upoštevanje premoženja pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev postavlja družine, ki so del preteklih dohodkov prihranile in jih vložile v ustvarjanje lastne dolgoročne ekonomske osnove in socialne varnosti, v slabši položaj,« pojasnjujejo. Po njihovih ugotovitvah premoženje doslej ni imelo bistvenega vpliva na pravice, je pa zelo otežilo in podaljšalo odločanje, ki ga želijo s tem predlogom poenostaviti.
Kaj predlaga MDDSZ:
– pri izračunu otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, malice in kosila, se ne upošteva več premoženje družine, se pa upoštevajo dohodki;
– ne upošteva se otroški dodatek kot dohodek pri dodeljevanju državne štipendije;
– ne upoštevata se otroški dodatek in državna štipendija kot dohodka pri subvenciji najemnine.
Navajajo razloge:
– Razdruževanje in razlikovanje med družinsko in socialno politiko: vsak otrok je enak in upravičen do enake spodbude. Spodbujamo demografsko politiko, odločitev za starševstvo. Socialne stiske družin moramo reševati z ukrepi socialne in ne družinske politike.
– Socialni transferji za otroka se ne morejo vštevati v dohodek gospodinjstva in s tem zmanjševati drugih pravic, do katerih je otrok oziroma so starši otroka upravičeni (državna štipendija, vrtec).
– Nekatero premoženje se trenutno upošteva, čeprav posameznik zanj plačuje kredit (npr. stanovanje, v katerem posameznik živi in zanj plačuje kredit, se kot premoženje upošteva pri izračunu plačila vrtca).
