Udarniško nad znamenite stopnice (FOTO)
O lepotah Vremske doline so pisali domači literati Bogomir in France Magajna, njun nečak Ivko Spetič Magajna, Danilo Florjančič in France Magajna iz Dolnjih Vrem. Pod Vremščico pa se nad dolino vije železna cesta, nekdanja južna železnica Dunaj–Trst, ki je pomenila gibalo napredka za kraje, skozi katere je potekala. Prav železnica je od leta 1857, ko je prispela v Trst, do danes v vseh krajih, kot tudi v Vremski dolini, vplivala na bogato kulturno in tehniško dediščino, ki se je mogoče še vedno premalo zavedamo in prenašamo na mlade rodove.
Negujejo dediščino
A svetel zgled obujanja kulturne in tehniške dediščine lahko najdemo v divaški občini, kjer se jo trudi obujati Turistično, kulturno in športno društvo Urbanščica z dolgoletno predsednico Mirjam Frankovič Franetič. O svojih dosežkih, med katere prav gotovo spada obnova 178 stopnic do nekdanjega vremskega železniškega postajališča, so spregovorili na zelo odmevni prireditvi, ki se je odvijala prav ob drugi obletnici odprtja in poimenovanja nove dvorane Rudnik Vreme v Famljah. Novi prostori v njej so pokali po šivih, kar je zgovoren dokaz, da več kot 1,3 milijona evrov vredna naložba ni bila zaman. Navzoči so si ogledali razstavo eksponatov, fotografij in slik ter spominov, ujetih na filmski trak, in prisluhnili prečudovitemu predavanju domačega arhitekta Stojana Lipolda o pomenu železnice za Vremsko dolino ter kulturnemu programu.
1,3 milijona evrov je vredna naložba.
Da divaške občine ni zaznamovalo le rudarstvo, ampak tudi južna železnica, kjer so domačini iskali kruh, je uvodoma poudarila tudi županja Alenka Štrucl Dovgan in dodala, da se občina zaveda pomena tehniške dediščine. Železnica je pomenila gibalo gospodarskega razvoja kraja, zaposlovala je veliko ljudi, z železniško prometno povezavo so ljudje odhajali na delo v druge kraje, šole, na študij, potovanja, po nakupih idr.
»Pomenila je tudi razmah turističnega razvoja. Med vojno je bila pomembna za vojaški transport. Pred vojno je bilo postajališče samo v Gornjih Vremah, po priključitvi Primorske k matični domovini so v Vremah zaprosili za svoje postajališče, saj je bilo tisto v Gornjih Vremah zelo oddaljeno. Prošnjo je podprl Okrajni ljudski odbor Sežana. Leta 1949 je že prišlo soglasje iz Beograda in naslednje leto so pripravili načrt za obnovo po vojni porušene čuvajnice nad Vremami. Leta 1957 so Vremci začeli gradnjo z ročnim orodjem, lopatami, krampi in težkimi samokolnicami ter po letu dni (1958.) s prostovoljnim delom uredili in dokončali pot s 178 betonskimi stopnicami. Uredili so tudi električno razsvetljavo, ograja pa ni bila nikoli postavljena. Z razvojem cestnega prometa in uporabo avtobusov in vse več avtomobilov je postajališče izgubljalo pomen. Po 50 letih delovanja so ga ukinili 1998. Poslopje je bilo nekaj časa v uporabi kot stanovanjski objekt, a so avgusta 2007 stavbo porušili,« je povedala Mirjam Frankovič Franetič.
Postavili 178 stopnic
Zob časa je načel tudi 178 stopnic, ki so bile do letos očem skrite. Pobudnik, da se jih očisti, je bila družina Prelaz iz Dolnjih Vrem. V zimskem času sta Bogdan in Ana Prelaz sprožila udarniško akcijo, se povezala tako s KS Vreme kot TKŠD Urbanščica, tako da je pri čiščenju in popravilu stopnic sodelovalo veliko domačinov. Dokazali so, kaj vse je mogoče, ko se združijo ljudje dobre volje. S tem ohranjajo spomin na prednike, način življenja, ki ga ni več, in vsaj delček naše dediščine. Spomine na železnico in te stopnice so predstavili Živko Jankovič, Mirko Martinčič, Joško Franetič, Ada Petrič, Judita Magajna, Mirka Grabljevec, Marija Lavrič, Milena Magajna, Zdravko Škerlj in Darjo Prelc. Njihova pričevanja sta na filmski trak posneli Lilijana Drobnjak in Tatjana Cerkvenik. Domačini si želijo, da bi te stopnice, ki jih zdaj uporabljajo za rekreacijo do nekdanjega postajališča Vreme, od koder je lep razgled na Šile Famlje, Vremski Britof, Škoflje in Vremsko dolino do Zavrhka, postale zanimive tudi za turizem. Treba pa bo med drugim postaviti tablo z zemljevidom. Za pomoč računajo na divaško občino in Park Škocjanske jame.
Ob filmskih spominih pa je zgodovinski pomen železnice z vidika arhitekta predstavil Stojan Lipold na 35. večeru Divača, mesto nad Reko. V desetih letih, odkar organizira pogovorne večere, se je na njegovih predavanjih doma in v tujini zvrstilo že več kot 100 predavateljev in več kot tri tisoč obiskovalcev. Joško Franetič, Franc Novak in Diego Osualdini so postavili zanimivo razstavo železničarskih eksponatov, ki jo krasijo razne svetilke, stare tudi več kot 70 let, ki so jih železničarji, najbolj pregledniki, potrebovali pri svojem delu. Zanimive so tudi uniforme in prva zimska bunda, ki jo je nosil domačin Joško Franetič, ko se je zaposlil na železnici leta 1970 in delal kot nadzornik preglednikov na Divaškem pa vse do hrvaške Istre in Opčin v Italiji ter se leta 2003 upokojil.
Zgorelo 12.000 švelerjev
Učenci vremske podružnične šole so pripravili razstavo slik na temo železnice, vaščani iz Dolnjih Vrem in Slavko Barič pa so prispevali fotografije. Kot zanimivost so v slikah prikazali tudi, da je 1974. na postaji v Gornjih Vremah zgorelo 12.000 železniških pragov oziroma švelerjev, leta 1980 dva dni vlaki niso vozili zaradi žleda, medveda pa je 1999. vlak povozil v Vremah. Kulturni program so popestrili člani KD Borjač z mentorjem Tomažem Gantarjem, recitacije in pesmi učencev vremske podružnične šole, mlad harmonikar Ruben Žvab, pevka Jerneja Škrlj s kitaristom Dejanom Sosičem in dramska skupina TKŠD Urbanščica, ki je pod mentorstvom Tjaše Race predstavila skeč Hitrič ter požela velik aplavz obiskovalcev. Te so po prireditvi razveselile sladice, ki so jih pripravile ženske iz Suhorja. Organizatorji pa si želijo, da bi iz predstavljenega gradiva pripravili zbornik.