NATEČAJ
Ujeti izjemni motivi s Kozjanskega
Najboljše fotografije na tradicionalnem fotografskem natečaju v Kozjanskem parku posnela Zdenko Podlesnik in Gaja Cerar.
Odpri galerijo
Umetnik pri delu FOTO: Franc Očko
V Kozjanskem parku so kljub pandemiji covida-19 in vsem ukrepom, ki so sledili, pripravili in izpeljali tradicionalni natečaj fotografije Kozjansko 2019, na katerem vsako leto sodeluje nekaj deset izvrstnih fotografov narave in etnološke dediščine.
Običajno sta v aprilu sledila veliko odprtje razstave na Gradu Podsreda in seveda podelitev nagrad najboljšim fotografom.
Kot nam je povedala Nina Gabron iz Kozjanskega parka, se tokrat komisija v sestavi biologa in fotografa Dušana Klenovška, geografinje in fotografinje Barbare Ploštajner ter lanskega zmagovalca Vinka Šeška ni sestala v živo, ampak so fotografije pregledali in ocenili na daljavo, na računalniku.
Avtorji so ujeli raznolike motive, največ je seveda tistih iz narave, a zdi se, da je letos nekaterim uspelo ustvariti prav izjemne trenutke prebivalcev Kozjanskega, ki velja za eno najlepših pokrajin v Sloveniji.
Kolikor je industrija Kozjance v preteklosti obšla, se danes lahko pohvalijo z idiličnim pogledom na griče s cerkvicami, na cvetoče travnike in pristne vinograde, v katerih raste sladko grozdje.
V kategoriji odraslih je člane komisije najbolj prepričal Zdenko Podlesnik. Med drugim je na natečaj poslal fotografijo Veseli sosed, portret veselega, prijaznega Kozjanca s tradicionalnim klobukom. Nekaj posebnega je njegova podoba z naslovom Vasovanje, na kateri mladenič s klobukom stoji pod oknom, s katerega ga gleda mladenka, oba sta oblečena v tradicionalna oblačila. Nastala je pri kozjanski hiši, ki je imela običajno gank, polovica izdelana iz lesenih brun, druga pa iz kamna.
V kategoriji do 15 let je najlepše fotografije posnela Gaja Cerar, ki je ujela trenutek družine štorkelj okoli gnezda.
Sicer je eno od bolj všečnih fotografij, ki bodo marsikomu priklicale mladost pred oči, ustvarila Maja Sterkus, ki je posnela relativno enostavno fotografijo otrok pri gumitvistu v gozdu. Prvič je podoba zanimiva zato, ker je prizor zares redek, otroci se danes pač raje igrajo s telefoni, hkrati pa prepričajo gozdne barve, rjavo rumeno listje kot preproga, malce dlje pa porumenelo listje gabra.
Edinstvena se zdi krajinska fotografija Marjana Kračuna, ki je ujel jutranji trenutek meglic, ki se spuščajo nad vas Lesično, ko iz krošenj dreves štrli le cerkveni turn. Zanimiva je fotografija ovenelega jabolka, ki je preživelo zimo in ostalo rdeče z nagubano kožo, ki spominja na skrčeni cvet.
Podlesnik sicer slovi tudi kot izjemen naravoslovni fotograf, saj mu je uspelo fotografirati vodomca z razprtimi krili in žuželko v kljunu. Zagotovo najbolj simpatično, kar malce hudomušno fotografijo pa je poslal Jaka Šentjurc, ki je na razpokano kožo debla drevesa s pomočjo gline in paličic ustvaril obraz.
Fotografski natečaj Kozjanskega parka je v vseh merilih izjemen v slovenskem prostoru, saj poleg naravnih motivov ponudi že kar malce pozabljeno dediščino in portrete običajnih ljudi v svojem prostoru.
Čemaž, čemaž FOTO: Maja Dimec
Običajno sta v aprilu sledila veliko odprtje razstave na Gradu Podsreda in seveda podelitev nagrad najboljšim fotografom.
Kot nam je povedala Nina Gabron iz Kozjanskega parka, se tokrat komisija v sestavi biologa in fotografa Dušana Klenovška, geografinje in fotografinje Barbare Ploštajner ter lanskega zmagovalca Vinka Šeška ni sestala v živo, ampak so fotografije pregledali in ocenili na daljavo, na računalniku.
36 jih je sodelovalo na natečaju.
Avtorji so ujeli raznolike motive, največ je seveda tistih iz narave, a zdi se, da je letos nekaterim uspelo ustvariti prav izjemne trenutke prebivalcev Kozjanskega, ki velja za eno najlepših pokrajin v Sloveniji.
Kolikor je industrija Kozjance v preteklosti obšla, se danes lahko pohvalijo z idiličnim pogledom na griče s cerkvicami, na cvetoče travnike in pristne vinograde, v katerih raste sladko grozdje.
Edinstveni posnetki
V kategoriji odraslih je člane komisije najbolj prepričal Zdenko Podlesnik. Med drugim je na natečaj poslal fotografijo Veseli sosed, portret veselega, prijaznega Kozjanca s tradicionalnim klobukom. Nekaj posebnega je njegova podoba z naslovom Vasovanje, na kateri mladenič s klobukom stoji pod oknom, s katerega ga gleda mladenka, oba sta oblečena v tradicionalna oblačila. Nastala je pri kozjanski hiši, ki je imela običajno gank, polovica izdelana iz lesenih brun, druga pa iz kamna.
V kategoriji do 15 let je najlepše fotografije posnela Gaja Cerar, ki je ujela trenutek družine štorkelj okoli gnezda.
Fotografi so ujeli raznolike motive, največ je seveda tistih iz narave.
Sicer je eno od bolj všečnih fotografij, ki bodo marsikomu priklicale mladost pred oči, ustvarila Maja Sterkus, ki je posnela relativno enostavno fotografijo otrok pri gumitvistu v gozdu. Prvič je podoba zanimiva zato, ker je prizor zares redek, otroci se danes pač raje igrajo s telefoni, hkrati pa prepričajo gozdne barve, rjavo rumeno listje kot preproga, malce dlje pa porumenelo listje gabra.
Edinstvena se zdi krajinska fotografija Marjana Kračuna, ki je ujel jutranji trenutek meglic, ki se spuščajo nad vas Lesično, ko iz krošenj dreves štrli le cerkveni turn. Zanimiva je fotografija ovenelega jabolka, ki je preživelo zimo in ostalo rdeče z nagubano kožo, ki spominja na skrčeni cvet.
Podlesnik sicer slovi tudi kot izjemen naravoslovni fotograf, saj mu je uspelo fotografirati vodomca z razprtimi krili in žuželko v kljunu. Zagotovo najbolj simpatično, kar malce hudomušno fotografijo pa je poslal Jaka Šentjurc, ki je na razpokano kožo debla drevesa s pomočjo gline in paličic ustvaril obraz.
Kmalu tudi ogledi v živoV kategoriji odraslih je sodelovalo 11 fotografov, v otroški kategoriji do 15 let pa je prispelo kar 25 fotografij, nekatere so občudovanja vredne. Rezultate natečaja si lahko bralci ogledate na spletni strani Kozjanskega parka https://kozjanski-park.si/, v naslednjih dneh pa tudi v živo v edinstveni podstrešni galeriji na Gradu Podsreda.
Fotografski natečaj Kozjanskega parka je v vseh merilih izjemen v slovenskem prostoru, saj poleg naravnih motivov ponudi že kar malce pozabljeno dediščino in portrete običajnih ljudi v svojem prostoru.
