Ujetniki mest plezajo kar po okenskih policah

Medtem ko se ob sproščanju ukrepov po dolini že nabirajo dolge kolone pred restavracijami s hitro prehrano, tudi ljubitelji gora že v nizkem startu čakajo, kdaj bodo lahko odšli v svoj planinski raj. A žal so možnosti za to še vedno precej omejene, predvsem zaradi ukrepa prepovedi prehajanja občinskih meja.
 

Ne izzivajte

V mejah svoje občine aktivnosti v gorah niso prepovedane, zato na Planinski zvezi Slovenije (PZS) vsem, ki se tja odpravljajo, svetujejo, naj upoštevajo varno razdaljo in izberejo lažje podvige. »Ne preizkušajte svojih osebnih meja. Če se že odpravljate na pohodniško, kolesarsko, alpinistično ali turnosmučarsko turo, naj bo ta strogo v dometu vaših sposobnosti, znanja in izkušenj!«

Še vedno namreč gorsko reševanje poteka v posebnih razmerah in se ob upoštevanju vseh protokolov intervencijski čas bistveno podaljša. Poleg tega lahko posadka helikopterja prevoz ponesrečenca odkloni, saj z vsemi poškodovanimi ravnajo, kot da so okuženi z novim koronavirusom.

Planincem, ki nimajo dovolj izkušenj, odsvetujejo ture v visokogorje, kjer so trenutno še zimske razmere in je nujna zimska oprema, to pa je treba znati tudi uporabljati.

»Obisk visokogorja je sicer lahko smrtno nevaren. Tudi v sredogorju je na posameznih delih planinskih poti še sneg, varno prečenje je mogoče le s pravilno uporabo ustrezne opreme. Zaradi suše sta v nižjih predelih in sredogorju na poteh pesek in grušč in s tem povečano tveganje za zdrs. Nevarnost zdrsa predstavlja tudi suha trava in v gozdu suho listje,« sporočajo.

Previdnost svetujejo tudi pri zadnje čase zelo priljubljenih zavarovanih plezalnih poteh in feratah. Tam priporočajo uporabo rokavic, ki nimajo odprtih prstov, na vrhu pa si je treba roke razkužiti. Svetujejo še, da po zavarovanih plezalnih poteh ne sestopate.
 

Prvenstvena smer

Kljub temu da zelo težko prenašajo omejitve gibanja, jih gorniki večinoma upoštevajo. Ne nazadnje to dokazuje podatek, da je bilo število posredovanj gorskih reševalcev minimalno. A da bi vsaj nekoliko potešili svoj notranji nemir, so si ujetniki občinskih meja našli nadomestne dejavnosti.


Tako je alpinist, arhitekt in filmski režiser Gregor Kresal, ki ga je širša javnost spoznala kot avtorja filma Sfinga, ne da bi kršil prepoved prehajanja občinskih meja, po pročelju stavbe v središču Ljubljane, v kateri živi, splezal imenitno novo – prvenstveno smer, ki poteka kar po okenskih policah. Poimenoval jo je Koštrunova polica, pri plezanju pa ga je skozi okno varovala žena. Na svojem profilu ​na facebooku je o svojem dosežku zapisal: »Prečenje te police pomeni eno najlepših plezalnih doživetij nižje težavnosti v Južnih Opečnatih Alpah. Izrazita razčlemba desno od gladke rumene lise je Gosposki žleb, kamor se odpravimo naslednji teden.«

Tudi v štajerski prestolnici je bolj malo možnosti za hribolazenje in plezanje, a alpinistični inštruktor in vodja Alpskega društva Stratus Silvo Babič je te dni na Lentu le našel nekaj metrov skale, s hčerkico pa sta si doma uredila himalajski višinski tabor.


»Danes popoldne sva z Olivijo dosegla višinski tabor 3 na višini tretjega nadstropja. ️️Glede na zelo turbulentne razmere zunaj šotora se bova zavlekla v spalne vreče, skuhala juhico in ... ata bo zaužil antikoronski napitek za boljšo aklimatizacijo,« je svoje doživetje hudomušno delil na družabnem omrežju.