REŠEVANJE ŽIVLJENJ

UKC Ljubljana: Mlada noseča ženska na aparatih za dihanje. Kako bo z otrokom?

V UKC Ljubljana tudi v času covida izvajajo najzahtevnejša zdravljenja in posege.
Fotografija: Spregovorili so o dolgotrajnih posledicah covida in transplantacijah. FOTO: Youtube, posnetek zaslona
Odpri galerijo
Spregovorili so o dolgotrajnih posledicah covida in transplantacijah. FOTO: Youtube, posnetek zaslona

Zdravniki iz UKC Ljubljana Vojka Gorjup, Tomaž Štupnik, Matevž Harlander in Matjaž Turel so spregovorili o dolgotrajnih posledicah covida in transplantacijah v tem času. Gorjupova je spregovorila o zdravljenju ECMO najzahtevnejših pacientov na intenzivni terapiji. Uvodoma je dejala, da takšnih pljuč, kot jih imajo nekateri covidni bolniki, še ni videla. 

»Tako izredno težkih bolnikov s pljučnicami še nisem videla. Tudi ko se je covid začel, sem mislila, da bo le gripa. Po četrtem valu vidimo, da bolezen ne izbira med mladini in starimi. /.../ Ko bolnik potrebuje umetna pljuča, ga na to pripravimo. Bolnika je strah. Nekateri pacienti se še vedno branijo, da bi šli na aparat za dihanje. Jaz jim povem, da bodo lepo zaspali, pljučem pa bomo dali čas, da bodo počivala in se pozdravila. Ko boste pozdravljeni, vas zbudimo in pljuča bodo normalno delala naprej« je dejala in dodala, da je to najboljši scenarij.

A po hujšem scenariju, če ne gre vse po načrtu, pljuča tudi »razpadejo, pokajo. Namesto drobnih mehurčkov nastanejo ogromne bule,« je dejala Gorjupova. Nekateri od teh so kandidati, da lahko dobijo nova pljuča. 

Gorjupova je povedala, da se je ravno danes pri mladi noseči ženski, ki je v 26. tednu nosečnosti, stanje poslabšalo, zato so jo priključili na aparat za dihanje. Kot je dejala zdravnica, so se znašli pred dilemo, ali sprožiti porod in tvegati, ali na neki način skupaj rešiti mamico in otroka. »Veliko osebnega angažmaja in psihe dajemo v to. Vsakodnevne dileme in težave so,« je pojasnila in dodala, da bodo v tem primeru poskušali otroka vsaj še teden dni pustiti v maternici.

Tomaž Štupnik je spregovoril transplantacij v UKC Ljubljana v času covida. Doslej so pljuča presadili petim osebam, pri katerih ni bilo druge izbire. Vse osebe, ki so ustrezale kriterijem, so prejele nova pljuča. Zadnjo so izvedli pri ženski srednjih let, ki je za covidom zbolela po porodu, je pojasnil. Skupaj so letos izvedli že 12 transplantacij pljuč, kot pravi, je teh zaradi covida nekoliko več. 

»Pred dvema tednoma smo presadili pljuča mamici po porodu. Po intenzivnem zdravljenju, transplantaciji pljuč, jo čaka še dolga rehabilitacija in doživljenjsko jemanje zdravil«, je povedal Štupnik.

V Sloveniji je bilo v preteklih letih na oddelek sprejetih približno 20 primerov ljudi s hudo okvaro pljuč, medtem ko se je v času covida številka povzpela na 37.

Matjaž Turel iz postcovid ambulante je dejal, da so zdravili okoli 140 bolnikov, 50 odstotkov je bilo takšnih s težkim potekom, 10 odstotkov takih, ki so bili tudi ventilirani. Pri zadnjih, ki so torej najtežje prebolevali covid, so posledice večje, a se tudi pri njih stanje počasi popravlja. Nekatere paciente spremljajo že več kot leto dni. 

»Pljuča so tarčni organ, ta določa, kako bo covid potekal, torej ali bo težka ali lažja oblika. /.../ Če gre za človeka, ki že prej ni bil zdrav, začnejo popuščati tudi ostali organi. Poslabša se lahko stanje srca, ledvic,« je pojasnil Turel.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije