V UKC Ljubljana zaznali več primerov te parazitske bolezni, strokovnjaki opozarjajo
Na Dermatovenerološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so zaznali povečano število primerov garij, sporočajo iz bolnišnice. Strokovnjaki opozarjajo, da je bolezen pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana, zato sta ključna hitro prepoznavanje simptomov in ustrezno zdravljenje.
Zaradi naraščajočega števila primerov je za petek ob 10. uri napovedana tiskovna konferenca, na kateri bo predstojnica Dermatovenerološke klinike podala več informacij.
Nalezljiva bolezen, ki ne izbira
Garje, znane tudi kot srbečica, so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei (srbec). Kljub prepričanju, da je bolezen povezana s slabšo higieno, se v resnici prenaša predvsem prek tesnega telesnega stika, kot je spanje v isti postelji ali dolgotrajno držanje za roke. Priložnostni dotiki, rokovanja ali objemi običajno ne zadostujejo za prenos okužbe.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se najpogosteje pojavljajo v zaprtih skupnostih, kot so domovi za starejše, vrtci, internati in bolnišnice, kjer so pogoji za tesen stik pogostejši.
Kako nastanejo in kje se najpogosteje pojavijo?
Kožne spremembe se izražajo kot rožnate papule v velikosti prosa, pogosto s krastico na vrhu, pri čemer sta običajno dve skupaj, kar označuje začetek in konec rovčka, navaja Inštitut za javno zdravje.
Garje se lahko pojavijo pri vsakomur, a so pogostejše v okoljih z visoko gostoto prebivalstva in slabimi higienskimi razmerami. Po ocenah se vsako leto z njimi okuži približno 300 milijonov ljudi po svetu.
Neprijetno srbenje in kožne spremembe
Glavni simptom okužbe je intenziven srbež, ki se pojavi predvsem ponoči, ko se koža segreje. Povzroča ga alergijska reakcija na izločke pršic. Srbenje se lahko sprva pojavi neopazno, sčasoma pa postane neznosno, še posebej pri ljudeh, ki so se že prej srečali z boleznijo.
Kožne spremembe so najpogostejše na predelih, kjer je koža mehka in tanka – med prsti, na zapestjih, komolcih, okoli popka, na notranji strani stegen in zadnjici. Značilni znaki so majhne rožnate papule, pogosto s krastico na vrhu. Parne lezije pogosto nakazujejo rovčke, ki jih pršice izkopljejo pod kožo in vanje odlagajo jajčeca.
Ključno je hitro ukrepanje
Zaradi nespecifičnih simptomov se garje pogosto zamenjajo z drugimi dermatološkimi boleznimi, kot so ekcemi ali alergijske reakcije, kar lahko povzroči zamudo pri zdravljenju.
Strokovnjaki opozarjajo, da je ob sumu na garje nujen posvet pri zdravniku, ki bo na podlagi kliničnih znakov in morebitnega mikroskopskega pregleda postavil diagnozo. Zdravljenje običajno vključuje uporabo posebnih antiparazitskih krem ali peroralnih zdravil, ki uničijo pršice. Ključno je tudi razkuževanje posteljnine, oblačil in predmetov, ki so bili v stiku z okuženo osebo.
Oboleli morajo upoštevati navodila o higieni in zdravljenju, sicer lahko pride do ponovnih okužb. Vse osebe, ki so bile v tesnem stiku z okuženim, morajo opraviti preventivno zdravljenje, tudi če ne kažejo simptomov.
Preprečevanje širjenja bolezni
Ker se garje prenašajo s stikom, je preprečevanje širjenja bolezni mogoče le z odgovornim ravnanjem. Strokovnjaki priporočajo:
- Izogibanje tesnim stikom z okuženimi osebami.
- Skrbno pranje oblačil in posteljnine pri visokih temperaturah.
- Uporabo antiparazitskih sredstev za vse družinske člane in osebe v istem gospodinjstvu.
- Hitro diagnozo in zdravljenje okuženih.
Garje niso življenjsko nevarna bolezen, a so zaradi neprijetnih simptomov in hitrega širjenja nadloga, ki zahteva odgovoren pristop. Strokovnjaki pozivajo k večji ozaveščenosti in pravočasnemu ukrepanju, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni.
