KORONAVIRUS
Znano, ali so testi za samotestiranje učencev primerni (VIDEO)
Pozitiven skoraj vsak četrti. Umrlo je še šest ljudi.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Voranc Vogel
V sredo je bilo novopotrjenih 918 okužb z virusom sars-cov-2. Opravljenih je bilo 3.937 PCR-testov, kar pomeni, da je bil delež pozitivnih kar 23,3 odstotka. Delež pozitivnih je največji po 9. aprilu, ko je bilo pozitivnih 26 odstotkov testov. V sredo so opravili tudi 34.314 hitrih testov, delež pozitivnih ni znan. Za primerjavo: prejšnjo sredo je bilo pozitivnih 744 oseb oziroma 17,4 odstotka vseh PCR-testov.
Število aktivnih primerov se je malenkost dvignilo, in sicer na 9.304, kažejo podatki sledilnika covida 19. Sedemdnevno povprečje je 632. V bolnišnicah se zdravi 636 (15 več kot dan prej), od tega na intenzivni negi 157 (dva več kot dan prej). Umrlo je še šest oseb.
Na ravni države smo po vladnem semaforju v oranžni fazi. Vlada je sicer v sredo nekoliko omilila pogoje za ponudnike storitev in trgovine v rumenih regijah, med katere sta se uvrstili še osrednjeslovenska in koroška regija.
Epidemiološke razmere so trenutno najboljše v obalno-kraški regiji, tej sledi osrednjeslovenska, najslabše pa so v zasavski regiji. Razmere v bolnišnicah se ne izboljšujejo, pravi Maja Bratuša. »Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 80 oseb. Število sprejemov včeraj je bilo najvišje v zadnjem mesecu,« je povedala in dodala, da je bilo tudi veliko odpustov, znižuje pa se tudi število žrtev.
»Zaradi nekoliko boljše epidemiološke slike se je vlada v skladu z načrtom sproščanja odločila za določene sprostitve,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc ter še enkrat predstavil novosti na območju celotne države in rumene regije.
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je povedala, da se vidi, da napreduje angleška različica in da se je delež v zadnjem tednu povečal za en odstotek. »Ta različica je dosegla plato pojavljanja,« je povedala in dodala, da so analizirali teste 18 pacientov, ki ležijo na intenzivnem oddelku, in ugotovili, da je delež angleške različice stoodstoten. »Razveseljivo je, da se ostale različice ne širijo tako kot angleška,« je poudarila.
Različne regije so različno prizadete, a v vseh prevladuje angleška različica. V zadnjem opazovanem tednu so opazili porast prisotnosti sars-cov-2 v odpadnih vodah. Upad, ki so ga zabeležili prejšnji teden, naj bi bil posledica padavin, zato rast ni skrb vzbujajoča.
O indijski različici je povedala, da je bila prvič opisana 5. oktobra 2020. Različica se je razširila po svetu, zaznali so jo v državah, kjer veliko sekvencirajo. Pravi, da se zaradi mutacij virus bolj uspešno veže na receptorje in se ogne protitelesom, ki nastanejo po cepljenju. Kako indijska različica vpliva na cepljenje, še ne vedo.
Žohar Čretnikova je povedala, da je validacija testov za samotestiranje pokazala, da so testi ustrezni. Ta test se od drugih antigenskih testov razlikuje tudi po tem, da gre za bris iz prednjega dela nosu. »V dobrem tednu nam je uspelo dobiti 493 sodelujočih.« Skupine preiskovancev so organizirali tako, da bi ugotovili, ali je test sposoben prepoznati tiste, ki imajo veliko virusno breme. »Pomembno je, da vemo, da so med temi tudi tisti, ki so bili hospitalizirani in težki bolniki, a je pri njih virusno breme v zgornjih dihalih majhno,« je povedala.
»Test je dal takšne rezultate, da je primeren, da se uporabi za predviden namen,« je pojasnila in dodala, da so v analizi sodelovali tudi otroci stari do 15 let. Bris so si odvzeli ob prisotnosti zdravstvenega delavca.
Proizvajalec zagotavlja, da je test zanesljiv v 95 odstotkih, a ob odvzemu brisa iz nosno-žrelnega predela, vseeno pa so so rezultati iz prednjega dela nosu spodbudni. Na vprašanje, kdaj bi lahko začeli teste uporablja v srednjih šolah, ni znala odgovoriti, saj je to stvar dogovora med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za izobraževanje. Prav tako pa mora teste odobriti še agencija za zdravila in pripomočke.
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je predstavil nacionalni načrt okrevanja in odpornosti. Povedal je, da bo sredstva iz sklada mogoče črpati šele, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. »Pred slabim letom dni je bil sprejet zgodovinski dogovor. Naša odgovornost je, da ta ga začnemo čim prej uresničevati. Sredstva je treba usmeriti v sisteme, ki so se v krizi pokazali za podhranjene,« je povedal in dodal, da sredstva iz sklada za okrevanje ne bodo dovolj. Države so sprejemale številne ukrepe, s katerimi so priskočili na pomoč. »Slovenija ohranja odlično bonitetno oceno, zadolžujemo se poceni,« je dejal. »Po letu krize, ko se zdi, da je solidarnost le prazna fraza, je čas za akcijo,« je dodal.
Černač je povedal, da bo Slovenija v prvi fazi koristila sredstva, ki so na voljo v okviru nepovratnih sredstev v celoti. Sredstva bodo usmerjena v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, pametno, trajnostno in vključujočo rast, zdravstvo in socialno varnost. Štiri prioritetna področja so Pametna in trajnostna Slovenija, Zelena Slovenija, Odgovorna Slovenija: država blizu ljudem in Digitalna Slovenija. Omenil je temeljne reforme na področju izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je povedala, da so se priprave dokumenta lotili takoj po Evropskem svetu julija lani.
Černač je odgovoril na vprašanje, zakaj se je vlada odpovedala več kot trem milijardam evrov posojil. »Vlada se ni ničemur odpovedala,« je dejal in povedal, da niso jasno znani pogoji zadolževanja na mednarodnih trgih. Drugi razlog po besedah Černača pa je, da bo treba evalvirati, na kakšen način se bodo projekti izvajali. Poudaril je, da je še dovolj časa za črpanje teh sredstev in posojil. Dodal je še, da je v danih razmerah treba ravnati preudarno in racionalno. »Gospodarstvo in aktivnosti, ki so načrtovane v okviru tega načrta, ne bodo prikrajšani.« Pravi, da ta kriza ne bo izzvenela čez noč. »Slovenija ima prednost pred ostalimi državami, da ima izjemno ugodno bonitetno oceno in se lahko na trgu ceneje zadolžuje.«
Kdaj konkretno lahko podjetja pričakujejo sredstva? Černač napoveduje, da bi lahko bila po optimističnem scenariju prva sredstva na voljo že v tem letu.
Število aktivnih primerov se je malenkost dvignilo, in sicer na 9.304, kažejo podatki sledilnika covida 19. Sedemdnevno povprečje je 632. V bolnišnicah se zdravi 636 (15 več kot dan prej), od tega na intenzivni negi 157 (dva več kot dan prej). Umrlo je še šest oseb.
Na ravni države smo po vladnem semaforju v oranžni fazi. Vlada je sicer v sredo nekoliko omilila pogoje za ponudnike storitev in trgovine v rumenih regijah, med katere sta se uvrstili še osrednjeslovenska in koroška regija.
Epidemiološke razmere so trenutno najboljše v obalno-kraški regiji, tej sledi osrednjeslovenska, najslabše pa so v zasavski regiji. Razmere v bolnišnicah se ne izboljšujejo, pravi Maja Bratuša. »Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 80 oseb. Število sprejemov včeraj je bilo najvišje v zadnjem mesecu,« je povedala in dodala, da je bilo tudi veliko odpustov, znižuje pa se tudi število žrtev.
»Zaradi nekoliko boljše epidemiološke slike se je vlada v skladu z načrtom sproščanja odločila za določene sprostitve,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc ter še enkrat predstavil novosti na območju celotne države in rumene regije.
Angleška različica dosegla plato
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je povedala, da se vidi, da napreduje angleška različica in da se je delež v zadnjem tednu povečal za en odstotek. »Ta različica je dosegla plato pojavljanja,« je povedala in dodala, da so analizirali teste 18 pacientov, ki ležijo na intenzivnem oddelku, in ugotovili, da je delež angleške različice stoodstoten. »Razveseljivo je, da se ostale različice ne širijo tako kot angleška,« je poudarila.
Različne regije so različno prizadete, a v vseh prevladuje angleška različica. V zadnjem opazovanem tednu so opazili porast prisotnosti sars-cov-2 v odpadnih vodah. Upad, ki so ga zabeležili prejšnji teden, naj bi bil posledica padavin, zato rast ni skrb vzbujajoča.
O indijski različici je povedala, da je bila prvič opisana 5. oktobra 2020. Različica se je razširila po svetu, zaznali so jo v državah, kjer veliko sekvencirajo. Pravi, da se zaradi mutacij virus bolj uspešno veže na receptorje in se ogne protitelesom, ki nastanejo po cepljenju. Kako indijska različica vpliva na cepljenje, še ne vedo.
Kako zanesljivi so testi za samotestiranje?
Žohar Čretnikova je povedala, da je validacija testov za samotestiranje pokazala, da so testi ustrezni. Ta test se od drugih antigenskih testov razlikuje tudi po tem, da gre za bris iz prednjega dela nosu. »V dobrem tednu nam je uspelo dobiti 493 sodelujočih.« Skupine preiskovancev so organizirali tako, da bi ugotovili, ali je test sposoben prepoznati tiste, ki imajo veliko virusno breme. »Pomembno je, da vemo, da so med temi tudi tisti, ki so bili hospitalizirani in težki bolniki, a je pri njih virusno breme v zgornjih dihalih majhno,« je povedala.
»Test je dal takšne rezultate, da je primeren, da se uporabi za predviden namen,« je pojasnila in dodala, da so v analizi sodelovali tudi otroci stari do 15 let. Bris so si odvzeli ob prisotnosti zdravstvenega delavca.
Proizvajalec zagotavlja, da je test zanesljiv v 95 odstotkih, a ob odvzemu brisa iz nosno-žrelnega predela, vseeno pa so so rezultati iz prednjega dela nosu spodbudni. Na vprašanje, kdaj bi lahko začeli teste uporablja v srednjih šolah, ni znala odgovoriti, saj je to stvar dogovora med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za izobraževanje. Prav tako pa mora teste odobriti še agencija za zdravila in pripomočke.
Nacionalni načrt okrevanja in odpornosti
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je predstavil nacionalni načrt okrevanja in odpornosti. Povedal je, da bo sredstva iz sklada mogoče črpati šele, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. »Pred slabim letom dni je bil sprejet zgodovinski dogovor. Naša odgovornost je, da ta ga začnemo čim prej uresničevati. Sredstva je treba usmeriti v sisteme, ki so se v krizi pokazali za podhranjene,« je povedal in dodal, da sredstva iz sklada za okrevanje ne bodo dovolj. Države so sprejemale številne ukrepe, s katerimi so priskočili na pomoč. »Slovenija ohranja odlično bonitetno oceno, zadolžujemo se poceni,« je dejal. »Po letu krize, ko se zdi, da je solidarnost le prazna fraza, je čas za akcijo,« je dodal.
Černač je povedal, da bo Slovenija v prvi fazi koristila sredstva, ki so na voljo v okviru nepovratnih sredstev v celoti. Sredstva bodo usmerjena v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, pametno, trajnostno in vključujočo rast, zdravstvo in socialno varnost. Štiri prioritetna področja so Pametna in trajnostna Slovenija, Zelena Slovenija, Odgovorna Slovenija: država blizu ljudem in Digitalna Slovenija. Omenil je temeljne reforme na področju izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je povedala, da so se priprave dokumenta lotili takoj po Evropskem svetu julija lani.
Černač je odgovoril na vprašanje, zakaj se je vlada odpovedala več kot trem milijardam evrov posojil. »Vlada se ni ničemur odpovedala,« je dejal in povedal, da niso jasno znani pogoji zadolževanja na mednarodnih trgih. Drugi razlog po besedah Černača pa je, da bo treba evalvirati, na kakšen način se bodo projekti izvajali. Poudaril je, da je še dovolj časa za črpanje teh sredstev in posojil. Dodal je še, da je v danih razmerah treba ravnati preudarno in racionalno. »Gospodarstvo in aktivnosti, ki so načrtovane v okviru tega načrta, ne bodo prikrajšani.« Pravi, da ta kriza ne bo izzvenela čez noč. »Slovenija ima prednost pred ostalimi državami, da ima izjemno ugodno bonitetno oceno in se lahko na trgu ceneje zadolžuje.«
Kdaj konkretno lahko podjetja pričakujejo sredstva? Černač napoveduje, da bi lahko bila po optimističnem scenariju prva sredstva na voljo že v tem letu.
