Umetniki bi lahko dobili višje pokojnine, SDS in NSi ostro proti
Državni zbor je na današnji seji po odložilnem vetu državnega sveta ponovno opravil obravnavo predloga zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Glasovanje bo sicer v četrtek in glede na stališča poslanskih skupin se mu obeta podpora. Če bo sprejet, v SDS že napovedujejo prizadevanja za zakonodajni referendum.
Predstavnik predlagateljev odložilnega veta, državni svetnik Miloš Pohole je danes znova pojasnil, da predlog zakona ne odpravlja ključnih težav, da merila za dodatek niso ustrezna in da seznam relevantnih nagrad in priznanj, po katerih se odloča o upravičenosti dodatka, kljub svoji širini izpušča nekatere stanovske nagrade.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je izpostavila doprinos umetnikov k razvoju družbe in prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Poslance je zato pozvala, naj predlog zakona pred Prešernovim dnevom znova podprejo. Prepričana je, da predlog zakona na demokratičen in transparenten način ureja del področja, ki ga trenutno regulira zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ki je bil spisan leta 1974 in noveliran leta 1990.
SDS in NSi odločno proti
Poslanec SDS Andrej Hoivik je napovedal, da bodo v stranki začeli postopke za zakonodajni referendum, če bo predlog zakona ob ponovnem glasovanju potrjen. V poslanski skupini menijo, da predlog zakona dodatek zagotavlja le točno določeni kulturni eliti, medtem pa vlada upokojencem nalaga nove davke.
Z zakonodajnim referendum želijo po Hoivikovih besedah ljudi povprašati, ali si želijo, da »izbrana kulturna elita prejme v povprečju za 1500 evrov višje mesečne pokojnine«, medtem ko upokojenci z najnižjimi pokojninami prejmejo dodatne povišice v višini zgolj 42 centov na mesec.
V NSi menijo, da delitev denarja posameznim umetnikom »po pomanjkljivih merilih« ne more biti prispevek k razvoju slovenske umetnosti, lahko pa med umetnike vnaša slabo voljo in frustracije. V poslanski skupini bodo zato ponovno glasovali proti predlogu zakona, je pojasnil poslanec NSi Jožef Horvat.
Tatjana Greif (Levica) je opozorila, da je obstoječa zakonska ureditev priznavanja posebnih zaslug na področju umetnosti neustrezna. Prepričana je, da predlog zakona zagotavlja, da bodo postopki zdaj transparentni, merila in pravila ravnanja pa jasno določena, zato ga bodo v Levici znova podprli.
SD predlog podpira
Tudi v poslanski skupini Svoboda so kljub vetu DS prepričani, da je sprejetje predloga zakona nujno za odpravo dolgoletnih pomanjkljivosti v sistemski ureditvi tega področja. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je razprave opozicije, ki dodatke za izjemne dosežke umetnikov primerja z ostalimi pokojninami, označila za populistične in zavajajoče.
Jonas Žnidaršič (SD) je predlog zakona označil za pomemben korak k prepoznavanju izjemnih dosežkov posameznikov, ki so s svojim delom bistveno prispevali h kakovosti in prepoznavnosti slovenske umetnosti. Dodal je, da sicer razumejo pomisleke glede različnih odmernih odstotkov za odmero dodatka, vendar menijo, da je zakonski predlog ustrezen. Napovedal je, da ga bodo v SD zato znova podprli.
DZ je zakon decembra sprejel z 49 glasovi za in 25 proti, za vnovični sprejem zakona po vetu DS je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
