Umetnikova zapuščina v šentviški knjižnici

Tone Drab iz Radohove vasi je bil človek ustvarjalnega in nemirnega duha, slikar, novinar, pisatelj in zbiralec domoznanskega gradiva, predvsem pa velik človek. Lani junija je umrl, star 91 let. Za njim je ostala bogata zapuščina, ki je zdaj na ogled širši javnosti. Prav na obletnico smrti Josipa Jurčiča so v knjižnici v Šentvidu pri Stični odprli razstavo in Drabovo spominsko sobo.

»Toneta Draba večina pozna po likovnem ustvarjanju in hudomušni poeziji, v knjižnici in med drugimi zbiratelji pa je bil znan kot neutruden zapisovalec, zbiratelj gradiva o domačih krajih, o povojnem času, zbiralec anekdot, zgodb, heraldike, legend, gradiva o numizmatiki, starih razglednic. Vse to in še obsežen elektronski arhiv, kose pohištva, zbirko kamnin in ateljejske artefakte zdaj hranimo v Drabovi spominski sobi v Šentvidu pri Stični, ki je po sklepu krajevne skupnosti postala del knjižnice. V sobi bomo izvajali poseben program za šolske skupine, s katerim bomo ozaveščali o pomenu lokalnih zbirateljev in lokalne samozavesti,« je ob odprtju dejala vodja knjižnice Ivančna Gorica Ksenija Medved in se še posebno zahvalila Drabovi nečakinji Milki Gruden in njegovi sestri Ljubi Štrubelj za ohranitev zbirke in pomoč pri organizaciji.

Grudnova se je ob odprtju spomnila na čas, ko je njen stric že razmišljal, kdo bo nadaljeval njegovo delo. »Tako sem jaz prevzela slikarstvo in vodim naprej njegovo skupino. Ker je vedel, da veliko sodelujem s knjižnico, sva se dogovorila, da zbrano podari knjižnici, da se tako ohrani in nadaljuje,« je dejala Milka Gruden, sicer tudi predsednica Kulturnega društva likovnikov Ferdo Vesel; prav Drab je bil leta 1995 pobudnik in ustanovitelj tega društva.

Drab se je rodil v Grmu pri Radohovi vasi. Po vojni se je zaposlil na železnici, nato pa v jeseniški železarni. Po 45 letih dela se je upokojil, z ženo Pavlo sta kupila starejšo hišo v Radohovi vasi. Ko je umrla, je ostal sam, otrok nista imela. Ker si je pri padcu poškodoval hrbtenico, je moral v bolnišnico in pozneje v dom starejših na Škofljico. Tam njegova vsestranska ustvarjalnost in optimizem nista zamrla. V življenju ga je zelo zanimala lokalna zgodovina, o čemer je zbral veliko gradiva. Zbiral in proučeval je tudi etnološko pisno gradivo, na primer anekdote in zgodbe, podatke o gradovih, plemiških rodbinah, legende o numizmatiki, narodnih nošah, panjske končnice, medalje, listine. Slikarski talent je pokazal zelo zgodaj. Že na Jesenicah se je vključil v slikarsko šolo pod vodstvom akademskega slikarja Jake Torkarja, pridružil se je tudi likovnemu društvu Dotik. Po upokojitvi si je v Radohovi vasi ustvaril atelje in v svet slikarstva uvajal tudi druge. Večino svojih del je podaril, njegove slike krasijo marsikatero hišo v Sloveniji pa tudi v tujini. Bil je tudi ilustrator, največ je sodeloval z Leopoldom Severjem. Tudi sam je pisal, predvsem pesmi, anekdote, etnološke zgodbice.

»Pri nas je gospod Drab preživljal svojo mladost in starost. Ta spominska soba ni samo spominska soba gospoda Draba, ampak tudi spomin na življenje in delovanje ljudi v našem okolišu, kajti s svojimi upodobitvami, s svojo zbirko zapiskov in različnih predmetov prikazuje življenje v našem kraju. Gospod Drab ne bo pozabljen, v tej dolini skoraj ni hiše, ki je ne bi krasila njegova umetnina – slika. Še leta in leta bo živel v naših domovih in v Šentvidu se bo poznalo, kako velikega umetnika smo imeli,« je izpostavil predsednik KS Šentvid pri Stični Silvo Praznik na prireditvi, ki so jo v knjižnici ob odprtju zaradi koronaukrepov pripravili v več delih.


Nekaj besed ponosa in pomena zbirke za vse so izrekli župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, podžupanja Martina Hrovat, predsednik KS Šentvid pri Stični Silvo Praznik in knjižničarji. V kulturnem delu sta nastopali citrarka Tanja Zajc Zupan in pevka Teja Saksida. Dijak Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Martin Kastelic iz Šentvida pri Stični je posnel film o Tonetu Drabu, ki ga bodo predvajali šolskim skupinam ob obisku Drabove spominske sobe. Na stopnišču in v preddverju, ki vodi do Drabove spominske sobe ter knjižnice v Šentvidu pri Stični, pa je na ogled še razstava Jurčičeve podobe, na kateri se predstavljajo članice Kulturnega društva likovnikov Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični. Kot je pojasnila njihova predsednica Milka Gruden, se na ta način pridružujejo praznovanju leta Josipa Jurčiča. Razstavljajo 12 likovnih del, pretežno gre za Jurčičeve portrete, nekaj motivov pa je tudi iz njegovih del in z njegove domačije na Muljavi.