Umirajočo obrt vtisnil v podobe na kozolcu (FOTO)

Vas Žlebe, ljudsko znana kot Marjeta, leži v občini Medvode, v zavetju Jeterbenka, in za večino je izhodišče do priljubljenih izletniških točk, med katerimi sta nedvomno najbolj opevana vrhova Katarina in Sveti Jakob. A tudi idilično naselje ponuja nemalo priložnosti za obisk. Eden od tamkajšnjih biserov, vrednih ogleda, je nedvomno Galerija pod kozolcem, ki je po zaslugi Turističnega društva Žlebe Marjeta od leta 2016 priljubljeno razstavišče.

Pestre vsebine

»Kozolec, ki je spomenik kulturne dediščine in stoji v zaselku Pristava, se je podiral, zato smo ga v dogovoru z lastnikom sklenili obnoviti,« začetke projekta opisuje Lado Vidmar, član TD. »Za osnovni namen, torej sušenje sena, ga niso več uporabljali, zato smo mu začeli iskati novo poslanstvo. Pomislili smo, da bi tam kaj izobesili, saj je zelo velik, ima sedem oken, kar je ravno prav za štirinajst slik. Sprednji del nadstreška pa smo izkoristili za uvodno tablo. Pri realizaciji projekta so nam bili v dragoceno pomoč domači obrtniki in podjetniki, za kar smo jim nadvse hvaležni.«

Prvi izbor je pripadel Matevžu Lenarčiču, znamenitemu pilotu, alpinistu, fotografu in navdušencu nad adrenalinom in naravo. »Prispeval nam je čudovite fotografije iz zraka, ki jih je posnel iz svojega ultralahkega letala. Od takrat si prizadevamo predstaviti najrazličnejše vsebine, od ekologije, popotniških vsebin, živali, zgodovine, vodnjakov do starih razglednic, k sodelovanju pa so vabljeni vsi. Sodeloval je tudi alpinist Marko Prezelj z odličnimi fotografijami iz Himalaje, pridružijo se nam tudi društva, denimo Fotoklub Diana, ki združuje naravoslovne fotografe Slovenije. Zdi se mi čudovito, da so lovci odložili puške in prijeli za fotoaparate ter nam prikazali izjemne gozdne živali,« pove Vidmar, tudi sam alpinist, plezalec, navdušen pohodnik in ljubitelj narave ter seveda domačega kraja.

Kuhanje oglja je garanje

Veseli ga, da najnovejša razstava avtorja Tomija Lombarja prikazuje fotografije, ki so nastale v samem srcu Žleb, prikazujejo pa kuhanje oglja, skorajda izumrlo obrt: »Velika večina sploh ne ve, kako nastane oglje, to po navadi povezujejo le s pikniki in čevapčiči. Odlične in poučne fotografije prikazujejo postopek od priprave kope do pobiranja oglja.« Ne le da so nastale v vasi, kjer zdaj tudi ponosno stojijo, tudi Lombar je domačin, tako tudi mojster kuhanja oglja Kebrov Peter. Razstava, ki nosi naslov Kopa, je že deseta, jubilejna, v Galeriji pod kozolcem. »Vesel sem, da sem lahko ovekovečil to skoraj pozabljeno obrt. Petru sem hvaležen, da mi je dovolil, da sem ga spremljal toliko dni in tudi noči. Marsikdo ne ve, da je kuhanje oglja garaško delo, ki zahteva oglarjevo pozornost noč in dan in seveda veliko znanja. Mislim, da sta se dim in oglje dobro ujela v črno-belo fotografijo, ki se prav tako lepo vklaplja v razstavni ambient. Deluje umirjeno in poučno. Fotografije so zasnovane reportažno in upam, da si jih bo ogledalo čim več ljudi,« svoj dragoceni prispevek povzame Lombar, ki je kariero posvetil novinarski fotografiji, kar 25 let je preživel pri naši časopisni hiši, lani pa je svoj opus podaril Muzeju novejše zgodovine Slovenije, s katerim sodeluje še naprej.

V 2 letih 4 postaje

Projekt, ki ga podpirata tudi Občina Medvode in Zavod Sotočje, pa sega prek meja Žleb: razstavni cikel je namreč kar dolg, po prvi postaji pod kozolcem se razstava seli v Medvode, od tam pa k Zbiljskemu jezeru. In po načrtih bo prihodnje leto zaživela še na parkirišču pri Osnovni šoli na Topolu. »Prizadevamo si, da imajo razstave izobraževalno noto in da dosežejo čim več ljudi. Zato se po šestih mesecih selijo na drugo postajo, tj. k medvoški občinski stavbi in knjižnici. Tamkajšnje razstavišče tudi po strukturi s svojimi stebri spominja na koncept kozolca in slike se tam čudovito ujemajo. Tretja točka je promenada ob Zbiljskem jezeru, četrta, ki je še v pripravi, pa bo na Topolu. Tako bo vsaka v dveh letih dosegla štiri različne segmente obiskovalcev,« je zadovoljen Vidmar, ki obžaluje le, da zadnje čase njihovo usodo kroji tudi epidemija, zaradi katere so odprtja od lanskega leta okrnjena. Vsako novo razstavo na dolgo pot namreč pospremijo s slovesnim dogodkom in številno udeležbo, spomladanskemu odprtju pa sledi tudi koncert v podružnični cerkvi sv. Marjete, ki bdi na hribu nad kozolcem.

A kljub temu občudovalcev ne bo primanjkovalo. Med njimi bodo udeleženci tradicionalnega Pohoda po poteh roparskih vitezov, ki ga TD pripravlja na državni praznik 25. junija. Enega od postankov si namreč privoščijo prav ob Galeriji pod kozolcem.