ŽALOSTNO
Umrl eden najvidnejših slovenskih religiologov
Bil je prejemnik številnih nagrad.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Umrl je etnolog Zmago Šmitek, eden najvidnejših slovenskih primerjalnih religiologov in antropologov, poroča Delo. Star je bil 68 let.
Šmitek je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. Med njegova področja raziskovanja so spadali zgodovina slovenske etnologije in kulturne antropologije, religija, primerjalna mitologija, kultura Slovencev in Slovanov pa tudi stiki Slovencev z neevropskimi kulturami ter kulture Azije.
Njegove glavne monografije so še Klic daljnih svetov: Slovenci in neevropske kulture (1986), Poti do obzorja: antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko (1987), Srečevanja z drugačnostjo: slovenska izkustva eksotike (1995), Kristalna gora: mitološko izročilo Slovencev (1998), Sledovi potujočih duš: kresniki, vedomci in sorodna bitja (2003) ter Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti (2004).
Šmitek se je rodil leta 1949 v Kropi. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1973 iz etnologije in zgodovine umetnosti, kjer je nato delo nadaljeval kot asistent. Leta 1979 je magistriral, štiri leta kasneje pa je sledil še doktorat Obzorje Slovencev na področju neevropskih kultur.
Leta 1994 je bil pobudnik in soorganizator Mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija v Piranu. Bil je tudi član več domačih in tujih strokovnih društev ter uredniških odborov revij. Knjiga Klic daljnih svetov mu je leta 1987 prinesla Kajuhovo nagrado, leta 1999 je prejel zlato plaketo Univerze za izjemne zasluge in leta 2005 Murkovo priznanje za knjigo Mitološko izročilo Slovencev.
Šmitek je bil redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. Med njegova področja raziskovanja so spadali zgodovina slovenske etnologije in kulturne antropologije, religija, primerjalna mitologija, kultura Slovencev in Slovanov pa tudi stiki Slovencev z neevropskimi kulturami ter kulture Azije.
Štiri desetletja raziskovanja
Šmitek je kar štiri desetletja posvetil raziskovanju mandal, duhovnih in ritualnih simbolov budizma in hinduizma. O tem je leta 2016 napisal tudi knjigo Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja. Recenzent knjige Andrej Ule je tedaj zapisal, da gre za izjemen prispevek k predstavljanju in razumevanju azijskih kultur.Njegove glavne monografije so še Klic daljnih svetov: Slovenci in neevropske kulture (1986), Poti do obzorja: antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko (1987), Srečevanja z drugačnostjo: slovenska izkustva eksotike (1995), Kristalna gora: mitološko izročilo Slovencev (1998), Sledovi potujočih duš: kresniki, vedomci in sorodna bitja (2003) ter Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti (2004).
Šmitek se je rodil leta 1949 v Kropi. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1973 iz etnologije in zgodovine umetnosti, kjer je nato delo nadaljeval kot asistent. Leta 1979 je magistriral, štiri leta kasneje pa je sledil še doktorat Obzorje Slovencev na področju neevropskih kultur.
Na izpopolnjevanju v Indiji
Med letoma 1979 in 1980 je bil na vmesnem strokovnem izpopolnjevanju na univerzi v New Delhiju. Leta 1990 je bil imenovan v naziv izrednega profesorja za neevropsko etnologijo in etnologijo Evrope, od leta 1995 pa je bil redni profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije.Leta 1994 je bil pobudnik in soorganizator Mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija v Piranu. Bil je tudi član več domačih in tujih strokovnih društev ter uredniških odborov revij. Knjiga Klic daljnih svetov mu je leta 1987 prinesla Kajuhovo nagrado, leta 1999 je prejel zlato plaketo Univerze za izjemne zasluge in leta 2005 Murkovo priznanje za knjigo Mitološko izročilo Slovencev.