Umrl eden najvidnejših slovenskih znanstvenikov

Umrl je prvi rektor Univerze v Ljubljani v samostojni Sloveniji, akademik in zaslužni profesor Miha Tišler. Od leta 1977 je bil redni član Slovenske akademije znanost in umetnosti (Sazu), ljubljansko univerzo pa je vodil med letoma 1991 in 1995. Univerza je odprla elektronsko žalno knjigo.

Miha Tišler, rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani, je bil doktor kemijskih znanosti. Do upokojitve leta 1995 je bil redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Leta 1996 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani (UL), leta 2000 pa je bil proglašen za častnega doktorja UL.

Predaval je na številnih tujih univerzah ter bil na vodstvenih položajih mednarodnih organizacij in združenj s področja kemije in visokega šolstva. Leta 1995 je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Leta 2005 pa je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju organske kemije, so zapisali na spletni strani Sazuja.

Eden najvidnejših slovenskih znanstvenikov

Tišler je bil eden najvidnejših slovenskih znanstvenikov druge polovice 20. stoletja in ustanovitelj tako imenovane ljubljanske šole organske kemije. »Kemija je čudovita znanost, ki mi razlaga svet,« je rad povedal. Ugled slovenske znanosti je ponesel po vsem svetu, k sodelovanju so ga povabile univerze, organizacije in združenja s celega sveta.

Področje njegovih znanstvenih raziskav je obsegalo nove sintezne pristope in sinteze novih organskih spojin ter heterocikličnih sistemov, študije dinamike in reaktivnosti organskih molekul, ugotavljanje sposobnosti pretvarjanja in premeščanja cikličnih sistemov, izomerizacije in tavtomerije organskih spojin ter ugotavljanje struktur novih organskih spojin.

Napisal je več knjig in univerzitetnih učbenikov s področja organske kemije. Poleg tega je avtor ali soavtor številnih preglednih člankov in monografij s področja organske kemije, večina znanstvenih člankov je objavljenih v tujih znanstvenih revijah. Njegova bibliografija obsega več kot 900 enot po klasifikaciji Cobiss.

Kot rektor ljubljanske univerze je aktivno sodeloval pri pripravi zakona o visokem šolstvu, ki je bil sprejet decembra 1993 in je pomenil podlago za temeljito preobrazbo univerze. S pomočjo takratnega ministrstva za znanost in tehnologijo je Tišler ustanovil Rektorjev sklad za spodbujanje ustvarjalnega raziskovalnega dela. Leta 1995, ko je Tišler zaključeval mandat rektorja, je Univerza v Ljubljani postala članica Utrechtske mreže univerz.

Žalno sejo so zaradi epidemioloških razmer prestavili na kasnejši datum.