ŽALOSTNA VEST
Umrl je Alojzij Uran
Preminil je v 76. letu starosti.
Odpri galerijo
Alojzij Uran leta 2008. FOTO: Mavric Pivk
V 76. letu starosti je po dolgi bolezni umrl upokojeni nadškof Alojzij Uran. »Pridružil se je Vstalemu Kristusu v nebesih, kjer mu skupaj z angeli poje Veselo Alelujo – tako kot je to s srcem vedno rad zapel,« so zapisali na strani Župnije Škofljica na facebooku.
Ob njegovi smrti so iz Slovenske škofovske konference posredovali izjavo nadškofa Stanislava Zoreta, ki je zapisal: »Na veliko soboto naš Gospod Jezus Kristus počiva v grobu. Kristjani se s hvaležnostjo spominjamo njegove daritve na križu, ko nam je izkazal ljubezen do konca – do tiste čudovite prošnje: 'Oče, odpusti jim.' To nam razodeva, kako daleč gre Božja ljubezen. Nič je ne zaustavi. Nič in nihče. V to ljubezen se je v današnjem jutru preselil zaslužni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Že dobre tri mesece ga je bolezen pridruževala Gospodovemu trpljenju. Prestal je več operacij. Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo. 'Molite, naj Gospod stori, kar je zame najbolje.' V zadnjem času je bil Jezusu pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer nismo mogli obiskovati. Tudi to je sprejel kot del svoje daritve.
Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega življenja. Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega duhovništva in škofovstva. In Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega dobrega in veselega srca. Naj ga Gospod sprejme v svoje kraljestvo, vse vas pa vabim, da zanj molimo in darujemo svete maše. Naj počiva v miru.«
Ob njegovi smrti so iz Slovenske škofovske konference posredovali izjavo nadškofa Stanislava Zoreta, ki je zapisal: »Na veliko soboto naš Gospod Jezus Kristus počiva v grobu. Kristjani se s hvaležnostjo spominjamo njegove daritve na križu, ko nam je izkazal ljubezen do konca – do tiste čudovite prošnje: 'Oče, odpusti jim.' To nam razodeva, kako daleč gre Božja ljubezen. Nič je ne zaustavi. Nič in nihče. V to ljubezen se je v današnjem jutru preselil zaslužni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Že dobre tri mesece ga je bolezen pridruževala Gospodovemu trpljenju. Prestal je več operacij. Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo. 'Molite, naj Gospod stori, kar je zame najbolje.' V zadnjem času je bil Jezusu pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer nismo mogli obiskovati. Tudi to je sprejel kot del svoje daritve.
Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega življenja. Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega duhovništva in škofovstva. In Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega dobrega in veselega srca. Naj ga Gospod sprejme v svoje kraljestvo, vse vas pa vabim, da zanj molimo in darujemo svete maše. Naj počiva v miru.«
Nadškof msgr. Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Maturiral je leta 1964 na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domači župniji Šmartno pod Šmarno Goro.
Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji Ljubljana - Sv. Nikolaj, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je bil na študiju v Rimu. Na Katehetskem inštitutu Pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana Šentvid.
Papež Janez Pavel II. ga je 16. decembra 1992 imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, 31. decembra 1992 pa je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa. Ob posvečenju si je izbral geslo: »Da, Oče.«
Bil je član Škofijskega in Medškofijskega katehetskega sveta, član in voditelj Komisije za duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pastoralni šoli, ki deluje v okviru Teološke fakultete v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. Bil je tudi voditelj Škofijskega odbora za duhovne poklice in odgovoren za duhovne poklice pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Leta 1996 je pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat SŠK za pastoralo Slovencev po svetu.
Papež Janez Pavel II. je 25. oktobra 2004 imenoval msgr. Urana za ljubljanskega nadškofa metropolita, umeščen pa je bil 5. decembra 2004 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Msgr. Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofije.
Kot ljubljanski nadškof je bil veliki kancler Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Na praznik sv. Nikolaja, 6. decembra 2004, je bil izvoljen za podpredsednika SŠK, 21. januarja 2005 pa je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Slovenski škofje so nadškofa Urana 11. oktobra 2005 imenovali za odgovornega škofa v Slovenski oznanjevalni komisiji, na 34. redni seji SŠK 16. marca 2007 pa so ga slovenski škofje v skladu s statutom SŠK izvolili za predsednika SŠK.
Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa Urana v skladu s kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).
Po uradni upokojitvi se je nadškof Uran z velikim veseljem in gorečnostjo posvetil duhovnemu spremljanju različnih skupin na številnih romanjih. Poletne mesece je običajno preživljal na božjepotnih Svetih Višarjah, kjer je s posebno domačnostjo sprejemal Marijine častilce, maševal in spovedoval. V ljubljanski nadškofiji je bil rad v pomoč pri birmovanju in drugih župnijskih slovesnostih. Med ljudmi bo ostal v trajnem spominu zlasti po svojem izrednem pevskem talentu, lepem glasu in svoji topli, dobrodušni človeški naravi. Rad se je srečeval z ljudmi in kmalu je s svojim vedrim razpoloženjem spodbudil, da se je oglasila ljudska pesem.
Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji Ljubljana - Sv. Nikolaj, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je bil na študiju v Rimu. Na Katehetskem inštitutu Pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana Šentvid.
Papež Janez Pavel II. ga je 16. decembra 1992 imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, 31. decembra 1992 pa je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa. Ob posvečenju si je izbral geslo: »Da, Oče.«
Bil je član Škofijskega in Medškofijskega katehetskega sveta, član in voditelj Komisije za duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pastoralni šoli, ki deluje v okviru Teološke fakultete v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. Bil je tudi voditelj Škofijskega odbora za duhovne poklice in odgovoren za duhovne poklice pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Leta 1996 je pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat SŠK za pastoralo Slovencev po svetu.
Papež Janez Pavel II. je 25. oktobra 2004 imenoval msgr. Urana za ljubljanskega nadškofa metropolita, umeščen pa je bil 5. decembra 2004 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Msgr. Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofije.
Kot ljubljanski nadškof je bil veliki kancler Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Na praznik sv. Nikolaja, 6. decembra 2004, je bil izvoljen za podpredsednika SŠK, 21. januarja 2005 pa je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Slovenski škofje so nadškofa Urana 11. oktobra 2005 imenovali za odgovornega škofa v Slovenski oznanjevalni komisiji, na 34. redni seji SŠK 16. marca 2007 pa so ga slovenski škofje v skladu s statutom SŠK izvolili za predsednika SŠK.
Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa Urana v skladu s kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).
Po uradni upokojitvi se je nadškof Uran z velikim veseljem in gorečnostjo posvetil duhovnemu spremljanju različnih skupin na številnih romanjih. Poletne mesece je običajno preživljal na božjepotnih Svetih Višarjah, kjer je s posebno domačnostjo sprejemal Marijine častilce, maševal in spovedoval. V ljubljanski nadškofiji je bil rad v pomoč pri birmovanju in drugih župnijskih slovesnostih. Med ljudmi bo ostal v trajnem spominu zlasti po svojem izrednem pevskem talentu, lepem glasu in svoji topli, dobrodušni človeški naravi. Rad se je srečeval z ljudmi in kmalu je s svojim vedrim razpoloženjem spodbudil, da se je oglasila ljudska pesem.
