Umrl je Edo Škulj

V 84. letu starosti je umrl muzikolog, glasbenik in duhovnik Edo Škulj, poročajo mediji. Bil je častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, kot avtor in urednik je podpisal več kot 50 knjig, zaslužen je za transkripcijo celotnega opusa Jakoba Gallusa.

Škulj se je rodil 23. maja 1941 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Po vojni je njegova družina odšla v Buenos Aires, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi je odšel v Baragovo semenišče, leta 1965 je bil posvečen v duhovnika. Velik del življenja in dela je posvetil umetnosti glasbe. Študiral je na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo v Rimu. Zatem je nekaj časa deloval v Frankfurtu, nato pa leta 1975 odšel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem.

Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, koordinator za znanstvenoraziskovalno delo in vodja podiplomskega študija. Od leta 1985 je bil zunanji sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), kjer je svoje delo v večini posvetil Gallusovemu opusu.

Vsestransko nadarjen

Njegovo življenjsko delo je prav transkripcija celotnega Gallusovega opusa, ki je izdan v 20 zvezkih pri SAZU – gre za 374 motetov, 100 madrigalov in 16 maš. Poleg tega je napisal več knjig, med drugim Gallusov katalog z naslovom Clare vir: ob 450. obletnici rojstva Iacobusa Gallusa, knjigo Slovenski protestantski napevi, Leksikon slovenskih cerkvenih glasbenikov, zadnja obširna monografija pa je izšla pred nekaj dnevi pri Celjski Mohorjevi družbi ob 100. obletnici smrti skladatelja Frana Gerbiča.

Leta 2011 je ob njegovi 70-letnici pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga z naslovom Edo Škulj – 70 let življenja in ustvarjanja, ki predstavlja Škuljevo raznovrstno delo na področju transkribiranja Gallusove glasbe, pedagoške dejavnosti, organografije in uredniškega dela.

Za svoje delo je prejel Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mantuanijevo nagrado Slovenskega muzikološkega društva.