Umrl je Nejč Slapar

Po končani gimnaziji je najprej študiral gradbeništvo, nato pa se je preusmeril v grafično industrijo. Kasneje se je kot grafik popolnoma predal likovni umetnosti, vmes je nekaj časa deloval kot svobodni umetnik.

Delal je na področju filma, glasbe in likovnega ustvarjanja. Kot velik ljubitelj filma je že v mladosti skupaj z Janezom Horvatom, Živkom Kladnikom ter Gašperjem Starcem ustanovil filmsko skupino Ime, ki je bila aktivna med leti 1970 in 1976. Posneli so več kratkometražnih igranih filmov (Do spoznanja, Rdeča kapica, Balada o mrtvecu, Dolgčas …) in zanje prejeli pomembnejše filmske nagrade tedanje Jugoslavije. Priznanja pa so prejeli še v Italiji in Avstriji.

Sodeloval je tudi s konceptualistično skupino West-East in je skupaj s Francetom Pibernikom, slovenskim pesnikom, pisateljem, esejistom in literarnim zgodovinarjem, pripravil nekaj razstav, ki so nosile naslov »Grafični prostor poezije« in »Barvni prostor poezije«.

Slapar se je podajal tudi na področje oblikovanja asemblažev, objektov oziroma likovnega ambienta. Umetnostni zgodovinar Damir Globočnik je med drugim zapisal, da je pri delih na papirju Slaparja zanimalo predvsem linearno sozvočje.

Čeprav je avtor različne like uporabljal v smislu likovnih znakov, je pri organskih in celo geometrijskih oblikah pogosto bilo moč zaslediti erotično noto, ki sega do namerne provokativnosti.

Najpomembnejši pečat je Slapar pustil v likovni umetnosti in je bil uveljavljen likovni ustvarjalec. Prvič je razstavljal leta 1968 v Prešernovi hiši v Kranju. Imel je že več kot sto samostojnih razstav (Kranj, Dobrna, Tržič, Jesenice, Rogaška Slatina, Škofja Loka, Piran, Visoko …) ter okoli petdeset skupinskih razstav (Kranj, Beljak, Bled, Murska Sobota, Piran, Benetke, Ljubljana …) doma in v tujini.

Bil je veliki mojster gorenjske konceptualne umetniške scene iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

Leta 1977 je izdelal likovno delo Galaksija, s katero se je avtor uvrstil v sam vrh umetnikov geometrijske abstrakcije. Narisal je največjo risbo na papirju na področju prejšnje skupne države Jugoslavije. Pri risbi je uporabljal različne risarske pripomočke, kot so šablone, krivuljniki ter posebna peresa za risanje s tušem – rapidografi.

Prvotno originalno risbo s črnim tušem je kranjska občina podarila predsedniku Titu ob njegovem prvomajskem obisku mesta Kranj in proslave na Joštu. Velikost risbe je bila resnični presežek za tovrstno likovno tehniko, saj je merila 2,6 m v višino in 10,2 m v dolžino. Leta 1977 je bila risba, preden je romala v Beograd, razstavljena tudi na Loškem gradu in umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec jo je označil za izjemno likovno umetnino. Sedaj jo hranijo v Muzeju novejše zgodovine v Beogradu.

Leta 2022 pa je bila pomanjšana inačica risbe Galaksija, digitalna reprodukcija na platnu v velikosti 0,9 m x 4 m, predstavljena v Cankarjevem domu v okviru cikla razstav SDLK Likovni kritiki izbirajo. Skozi vse življenje ga spremlja tudi glasba. Igral je na harmoniko in je bil član ansambla Slutnja poletja, ki igra mednarodne etno izvedbe ter priredbe. Udeležil se je več likovnih kolonij. Dovzeten je bil za alternativne spremembe, njegova dela so sledila toku sodobnega časa, veliko energije pa je posvetil raziskovanju op-arta in barvnemu slikanju, ker mu je le-to predstavljalo življenje, čustva in odnos do sočloveka.

Od leta 1995 je bil dobro desetletje predsednik Likovnega društva Kranj. Nejč Slapar, ki je bil dolgo simbol kranjskih likovnikov, je živel in neumorno delal v Stražišču pri Kranju, dokler se mu ni sredi ustvarjanja, ki ga je prekinila nenadna smrt, korak ustavil.

Pogrešali te bomo, a kot poseben umetnik boš v svojih delih ostal med nami za vedno. Počivaj v miru, dragi Nejč!

Zoran Poznič in ekipa ZDSLU

Pripravila Olga Butinar Čeh, umetnostna zgodovinarka