Umrl je Tit Doberšek

V 79. letu starosti je umrl Tit Doberšek, dolgoletni novinar, urednik in direktor Dela. Zaradi svojega dolgoletnega in odmevnega novinarskega dela je bil zagotovo eden najvidnejših slovenskih časnikarjev. Na Delu je bil vse od leta 1968, ko je začel delati kot reporter v ljubljanski redakciji. Svojo novinarsko pot je potem nadaljeval v zunanjepolitični redakciji, od koder je leta 1973 šel za dopisnika Dela v Moskvo. Po vrnitvi iz Moskve je bil dopisnik Dela iz kenijske prestolnice Nairobi.

Po vrnitvi v Slovenijo je bil od leta 1984 do 1986 najprej pomočnik glavnega urednika Dela, od leta 1987 pa odgovorni urednik. Leta 1990 je postal odgovorni in glavni urednik. Obe funkciji je opravljal vse do leta 1994, ko je bil imenoval za predsednika uprave družbe Dela. Na tem položaju je bil vse do leta 2001.

Širši slovenski javnosti je postal poznan leta 1979, ko je z akrostihom »Boj se Rusov«, ki ga je skril v članek Za SZ je Kampučija nekaj več, sprožil ogorčene proteste sovjetske diplomatske službe v Jugoslaviji, ki tudi sicer ni bila nikoli prav zadovoljna z Doberškovim pisanjem iz Moskve in je zato večkrat protestirala. A zaradi akrostiha ga je ljubljansko sodišče obsodilo na denarno globo, na Delu pa so ga kaznovali tako, da je bil »kazensko« poslan za dopisnika v Nairobi.

Kot odgovorni urednik je 1989 iz glave časopisa Delo odstranil napis Proletarci vseh dežel, združite se! in ga 1990 nadomestil z geslom Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. Programska zasnova Dela, ki jo je napisal, je temeljila na neodvisnosti in nestrankarski naravi časnika, ki služi interesu javnosti. V začetku 90. let ga je celovito posodobil tako grafično kot vsebinsko, neodvisnost časnika pa je gradil tudi z za tedanji čas provokativnimi potezami, denimo z odločitvijo, da ne bo imel posebnega telefona, prek katerega bi bil povezan s političnim vrhom. Temu vrhu je tudi odpovedal pravico do brezplačnih izvodov časopisa.

Tit Doberšek je kot direktor časopisnega podjetja igral eno od odločilnih vlog, da je podjetje leta 1991 ustanovilo časnik Slovenske novice, ki je sčasoma postal dnevnik z najvišjo naklado v Sloveniji. Bil je tudi pobudnik posebne izdaje časopisa Delo Most, s katerim je časopisna hiša Delo pomagala zgraditi most na Ljubnem, ki ga je odneslo v povodnji leta 1990. Tudi po njegovi zaslugi in na njegovo pobudo je Delo ob pomembnih dogodkih doma in po svetu izdajalo posebne izdaje časopisa.

Po odstopu s funkcije predsednika uprave 2001 je kot novinar ali urednik delal v kulturni redakciji Dela. Upokojil se je 2008.