V SPOMIN
Umrl priznani slovenski raziskovalec
Stojan Sancin, starosta slovenskega jamarstva, je umrl v 75. letu starosti.
Odpri galerijo
V spomin. FOTO: Shutterstock
V 75. letu starosti je danes na svojem domu v Logu pri Ricmanjih na Tržaškem umrl starosta slovenskega jamarstva Stojan Sancin. Svoje plodovito življenje je šolnik zapisal predvsem jamarstvu. Z drugimi člani Jamarskega odseka pri Slovenskem planinskem društvu Trst je sistematično odkrival, raziskoval in dokumentiral jame po Sloveniji.
V Katastru jam Jamarske zveze Slovenije je Stojan Sancin naveden kot avtor in soavtor več kot tisoč zapisnikov o raziskavah jam vseh vrst, od globokih kaninskih brezen in zasiganih jam na Krasu do velikih jamskih sistemov na Matarskem podolju.
Na svoji plodoviti jamarski poti je registriral 550 novih jam. Njegov največji dosežek pa je po mnenju stroke sistematično preverjanje 700 jam na Primorskem, ki so jih med obema vojnama raziskali italijanski jamarji, a precej pomanjkljivo dokumentirali.
Več mandatov je bil član predsedstva Jamarske zveze Slovenije (JZS), nadzornega odbora in raznih komisij. S svojim ugledom, izkušnjami in umirjenostjo je neposredno vplival na Jamarsko zvezo Slovenije in ji pomagal prebroditi težke čase, je za STA povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko.
Za njegove dolgoletne zasluge pri delovanju zveze mu je Jamarska zveza Slovenije leta 2018 podelila najvišje jamarsko priznanje – plaketo z zlatim znakom.
Skromen in na zunaj preprost je nesebično razdajal svoje obsežno znanje preštevilnim slovenskim jamarjem. Vse svoje življenje je bil ključen povezovalni člen med slovenskimi, zamejskimi in italijanskimi jamarji. S svojim delom in življenjem se je za vedno zapisal v srca vseh, ki so ga poznali.
Na Tržaškem so Stojana Sancina poznali tudi kot profesorja na več srednjih šolah. Dlje časa je bil odbornik Občine Dolina pri Trstu, kjer je med drugim sodeloval tudi pri ustanovitvi Krajinskega parka v dolini Glinščice.
V Katastru jam Jamarske zveze Slovenije je Stojan Sancin naveden kot avtor in soavtor več kot tisoč zapisnikov o raziskavah jam vseh vrst, od globokih kaninskih brezen in zasiganih jam na Krasu do velikih jamskih sistemov na Matarskem podolju.
Stojan Sancin. FOTO: arhiv
Več mandatov je bil član predsedstva Jamarske zveze Slovenije (JZS), nadzornega odbora in raznih komisij. S svojim ugledom, izkušnjami in umirjenostjo je neposredno vplival na Jamarsko zvezo Slovenije in ji pomagal prebroditi težke čase, je za STA povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko.
Za njegove dolgoletne zasluge pri delovanju zveze mu je Jamarska zveza Slovenije leta 2018 podelila najvišje jamarsko priznanje – plaketo z zlatim znakom.
Skromen in na zunaj preprost je nesebično razdajal svoje obsežno znanje preštevilnim slovenskim jamarjem. Vse svoje življenje je bil ključen povezovalni člen med slovenskimi, zamejskimi in italijanskimi jamarji. S svojim delom in življenjem se je za vedno zapisal v srca vseh, ki so ga poznali.
Na Tržaškem so Stojana Sancina poznali tudi kot profesorja na več srednjih šolah. Dlje časa je bil odbornik Občine Dolina pri Trstu, kjer je med drugim sodeloval tudi pri ustanovitvi Krajinskega parka v dolini Glinščice.
