V SPOMIN
Umrl ugledni slovenski zdravnik, kolegi se poslavljajo od njega
Umrl je dolgoletni predstojnik oddelka za travmatologijo Martin Tonin.
Odpri galerijo
11. maja je nehalo biti srce prof. dr. Martina Tonina, dolgoletnega predstojnika KO za travmatologijo UKCL, strokovnega direktorja Kirurške klinike UKCL, cenjenega učitelja, mentorja, dragega kolega in prijatelja, so sporočili iz UKC Ljubljana.
Kolegi z oddelka za travmatologijo so se od pokojnika poslovili z besedami, da je »profesor je verjel v načelo 'pusti in pusti živeti'. Vendar ne v anarhičnem smislu. Mlajšim kolegom je pustil, da so razvijali svoje talente, pri tem nas je nevsiljivo usmerjal. Kdaj nam je bil poleg šefa tudi kot oče.«
Nekrolog objavljamo v celoti:
Predstojnik KO za travmatologijo je postal 1997. Takoj je začel uvajati subspecialne time. Da bi se izognil drobljenju stroke, je zahteval, da pred usmeritvijo vsak travmatolog odlično obvlada urgentno in splošno travmatologijo. Ta pristop se je izkazal za zelo uspešnega in danes je večina velikih travmatoloških oddelkov v Evropi organizirana prav na tak način. Ker je vedel, da za spremembe potrebuješ nove ljudi, je v kratkem času zaposlil več specializantov, ki danes tvorijo hrbtenico subspecialnih dejavnosti na KO za travmatologijo. Od leta 2004 do 2010 je bil tudi strokovni direktor Kirurške klinike UKCL.
Profesor Tonin je verjel v načelo “pusti in pusti živeti”. Vendar ne v anarhičnem smislu. Mlajšim kolegom je pustil, da so razvijali svoje talente in stroko, pri tem pa nas je nevsiljivo usmerjal in spodbujal. Kdaj nam je bil poleg šefa tudi kot oče. Poslušal je naše težave in se odkrito veselil prav vsakega našega uspeha. Kot se je veselil tudi vsakega novega dneva, nikoli se ni pritoževal. Zato je bil profesor Tonin tudi odličen organizator. Organiziral je na desetine domačih in tujih travmatoloških srečanj, višek njegove organizacijske kariere pa je bila organizacija Evropskega kongresa travmatologije in urgentne kirurgije leta 2006 , nekaj let pred pokojem. Takrat je 800 predavateljev iz celega sveta in več tisoč udeležencev dobesedno okupiralo Cankarjev dom in Ljubljano. Poleg odličnega vsebinskega dela (predavanja so potekal vzporedno v sedmih predavalnicah), so bili nepozabno organizirani tudi ob kongresni dogodki, od vrhunskih koncertov do kulinarike.
Dragi naš profesor Tonin, sodelovanje s teboj je bil res izziv in doživetje. Hvala, da smo lahko skupaj s teboj razvijali slovensko travmatologijo. Vedi, da smrt lahko konča življenje, ne more pa končati prijateljstva in spomina.
Kolegi z oddelka za travmatologijo so se od pokojnika poslovili z besedami, da je »profesor je verjel v načelo 'pusti in pusti živeti'. Vendar ne v anarhičnem smislu. Mlajšim kolegom je pustil, da so razvijali svoje talente, pri tem nas je nevsiljivo usmerjal. Kdaj nam je bil poleg šefa tudi kot oče.«
Nekrolog objavljamo v celoti:
Prof. Tonin se je rodil leta 1942 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal. Poleg medicine je študiral tudi glasbo. Večkrat nam je govoril, da sta kirurgija in glasba zelo povezani: za oboje je potrebna vztrajnost, ročna spretnost in smisel za harmonijo in lepoto. Po diplomi na medicinski fakulteti in po končanem stažu je takoj začel specializirati splošno kirurgijo na Kirurški klinika v Ljubljani in se že takrat zapisal travmatologiji, ki ji je bil zvest do konca. Bil je del velike skupine mladih specializantov, ki so potem nadaljevali z delom na novem Kliničnem centru. Takoj po specialističnem izpitu iz splošne kirurgije je začel z intenzivnim izobraževanjem v tujini. Šolal se je v ZDA, Švici in na Švedskem pri najboljših kolenskih kirurgih tistega časa. Že med izobraževanjem v tujini je začel uvajati nove tehnike in tehnologijo v skeletno kirurgijo. Sredi sedemdesetih let je opravil prvo moderno diagnostično artroskopijo v Sloveniji (takrat še v Jugoslaviji), čez nekaj let pa prvo akutno rekonstrukcijo sprednjega križnega ligamenta z vezanim tkivnim presadkom. Vodil je dva raziskovalna projekta o poškodbah in rehabilitaciji kolenskega sklepa. Zato lahko mirno zapišemo, da je bil pionir moderne kirurgije kolenskega sklepa v Sloveniji.
Predstojnik KO za travmatologijo je postal 1997. Takoj je začel uvajati subspecialne time. Da bi se izognil drobljenju stroke, je zahteval, da pred usmeritvijo vsak travmatolog odlično obvlada urgentno in splošno travmatologijo. Ta pristop se je izkazal za zelo uspešnega in danes je večina velikih travmatoloških oddelkov v Evropi organizirana prav na tak način. Ker je vedel, da za spremembe potrebuješ nove ljudi, je v kratkem času zaposlil več specializantov, ki danes tvorijo hrbtenico subspecialnih dejavnosti na KO za travmatologijo. Od leta 2004 do 2010 je bil tudi strokovni direktor Kirurške klinike UKCL.
Profesor Tonin je verjel v načelo “pusti in pusti živeti”. Vendar ne v anarhičnem smislu. Mlajšim kolegom je pustil, da so razvijali svoje talente in stroko, pri tem pa nas je nevsiljivo usmerjal in spodbujal. Kdaj nam je bil poleg šefa tudi kot oče. Poslušal je naše težave in se odkrito veselil prav vsakega našega uspeha. Kot se je veselil tudi vsakega novega dneva, nikoli se ni pritoževal. Zato je bil profesor Tonin tudi odličen organizator. Organiziral je na desetine domačih in tujih travmatoloških srečanj, višek njegove organizacijske kariere pa je bila organizacija Evropskega kongresa travmatologije in urgentne kirurgije leta 2006 , nekaj let pred pokojem. Takrat je 800 predavateljev iz celega sveta in več tisoč udeležencev dobesedno okupiralo Cankarjev dom in Ljubljano. Poleg odličnega vsebinskega dela (predavanja so potekal vzporedno v sedmih predavalnicah), so bili nepozabno organizirani tudi ob kongresni dogodki, od vrhunskih koncertov do kulinarike.
Dragi naš profesor Tonin, sodelovanje s teboj je bil res izziv in doživetje. Hvala, da smo lahko skupaj s teboj razvijali slovensko travmatologijo. Vedi, da smrt lahko konča življenje, ne more pa končati prijateljstva in spomina.