Umrl znani slovenski arhitekt: Njegovi nazori so bili »nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni«
V 85. letu je umrl arhitekt in upokojeni profesor na Fakulteti za arhitekturo Fedja Košir. Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je v 70. in 80. letih minulega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.
Njegovi nazori so bili »nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni«
Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Kot so v zapisali v zbornici ob njegovi smrti, se je »poslovil arhitekt in dolgoletni profesor urbanizma, luciden in pronicljiv kritik, raziskovalec, intelektualec, pisec, mislec: teoretik in praktik«. Njegovi nazori in dejanja so bili kot so še zapisali, »nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni«.
Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli Center Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), Center Nikšiča (1971), Center južnega Zagreba (1971), Center Kraljeva (1974), Center Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).
Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V to biografsko fazo, kot piše na spletni strani SAZU, sodi tudi spomeniška realizacija kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).