Umrla svetovno znana Slovenka
Bila je svetovno priznana kemičarka.
Odpri galerijo
Poslovila se je v 94. letu starosti. FOTO: Shutterstock Photo
Aleksandra Kornhauser Frazer, svetovno znana slovenska znanstvenica in pedagoginja, je umrla v 94. letu starosti. Rodila se je leta 1926 v Virmašah pri Škofji Loki, umrla pa 17. maj v Ljubljani.
Preberite tudi:
Tri mesece jo je vsak dan nagovarjal, naj gre v politiko
Po končani osnovni šoli v Škofji Loki je leta 1942 vstopila v mladinsko gibanje med narodnoosvobodilnim bojem. Po vojni je končala učiteljišče in začela poučevati na osnovnih in srednjih šolah. Leta 1963 je ob delu diplomirala iz kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je dve leti pozneje doktorirala. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Švici in Angliji ter kot dobitnica Fulbrightove štipendije v ZDA.
Po letu 1965 je poučevala organsko kemijo na pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih 1966 do 1969 tudi njena dekananja. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in 1976 za redno profesorico kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. V letu 1971 je začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike. V letih 1954–1980 je med svojim znanstvenoraziskovalnim delom raziskovala naravne spojine, zlasti alkaloide in antibiotike, in že tedaj sodelovala s farmacevtsko industrijo. Od leta 1980 dalje je povezovala kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.
Leta 1981 je postala direktorica mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih institucijah in organizacijah. V letih 1974 do 1980 je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in od 1979 do 1990 jugoslovanskega odbora za znanost v UNESCU. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.
V 70. letih je naredila skok v politiko, a ostala profesorica na univerzi. Od leta 1965 je bila poslanka in tudi podpredsednica posvetno-kulturnega zbora skupščine. Leta 1970 je prevzela funkcijo podpredsednice Izvršnega sveta Skupščine SRS. Odgovorna je bila za vse negospodarske dejavnosti, po treh letih se je popolno vrnila na univerzo.
Leta 1988 je bila izbrana za eno izmed prvih članov Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea) med 100 ustanovnimi člani. Leta 1989 je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji. Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU, Agencije ZDA za varovanje okolja ter mednarodne projekte UNESCA UNIDO, UNDB in Svetovne banke ter bilaterarne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Bila je tudi članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti ter Akademije znanosti tretjega sveta.
Imela je tudi funkcijo dekanje na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Bila je častna občanka občine Škofja Loka in častna meščanka Ljubljane. Priimek Kornhauser je povzela po svojem možu, znanem slovenskem pediatru Pavlu Kornhauserju. Njuna hči je Lilijana Kornhauser Cerar.
Preberite tudi:
Tri mesece jo je vsak dan nagovarjal, naj gre v politiko
Po končani osnovni šoli v Škofji Loki je leta 1942 vstopila v mladinsko gibanje med narodnoosvobodilnim bojem. Po vojni je končala učiteljišče in začela poučevati na osnovnih in srednjih šolah. Leta 1963 je ob delu diplomirala iz kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je dve leti pozneje doktorirala. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Švici in Angliji ter kot dobitnica Fulbrightove štipendije v ZDA.
Po letu 1965 je poučevala organsko kemijo na pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih 1966 do 1969 tudi njena dekananja. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in 1976 za redno profesorico kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. V letu 1971 je začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike. V letih 1954–1980 je med svojim znanstvenoraziskovalnim delom raziskovala naravne spojine, zlasti alkaloide in antibiotike, in že tedaj sodelovala s farmacevtsko industrijo. Od leta 1980 dalje je povezovala kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.
Leta 1981 je postala direktorica mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih institucijah in organizacijah. V letih 1974 do 1980 je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in od 1979 do 1990 jugoslovanskega odbora za znanost v UNESCU. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.
Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer. FOTO: Jože Suhadolnik
V 70. letih je naredila skok v politiko, a ostala profesorica na univerzi. Od leta 1965 je bila poslanka in tudi podpredsednica posvetno-kulturnega zbora skupščine. Leta 1970 je prevzela funkcijo podpredsednice Izvršnega sveta Skupščine SRS. Odgovorna je bila za vse negospodarske dejavnosti, po treh letih se je popolno vrnila na univerzo.
Leta 1988 je bila izbrana za eno izmed prvih članov Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea) med 100 ustanovnimi člani. Leta 1989 je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji. Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU, Agencije ZDA za varovanje okolja ter mednarodne projekte UNESCA UNIDO, UNDB in Svetovne banke ter bilaterarne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Bila je tudi članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti ter Akademije znanosti tretjega sveta.
Imela je tudi funkcijo dekanje na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Bila je častna občanka občine Škofja Loka in častna meščanka Ljubljane. Priimek Kornhauser je povzela po svojem možu, znanem slovenskem pediatru Pavlu Kornhauserju. Njuna hči je Lilijana Kornhauser Cerar.
