Uničujoča narava: kdaj si bo Slovenija opomogla
Marsikatero območje si še ni opomoglo od prvega razdejanja, ko je že sledilo naslednje. In pogled na nekdaj zeleno obarvane površine je danes marsikje še vedno precej klavrn. Kdaj se bomo vrnili v prejšnje stanje? Kdaj bodo uničeni gozdovi spet deležni bujnega rastja? Kako hitro si po takšnih dogodkih lahko opomore narava? Za odgovore smo prosili Andreja Breznikarja, vodjo službe za gojenje gozdov v Zavodu za gozdove Slovenija.
»Zaradi podnebnih spremembe so tudi v našem okolju naravne ujme vse bolj pogoste in puščajo velike rane tudi v slovenskih gozdovih,« uvodoma opozarja naš sogovornik in doda, da je treba ravno zaradi negativnih posledic žledolomov, vetrolomov, suše, poplav in napadov škodljivcev v zadnjih desetih letih vsako leto posekati okoli 2,5 milijona dreves. Te ogolele površine gozda je treba obnoviti z mladimi drevesi: »Zaradi ohranjenih gozdov in sonaravnega načina gospodarjenja z njimi gre to večinoma po naravni poti z naravno namenitvijo in vzgojo naravnega mladja,« na določenih predelih pa je za ozelenitev vseeno potrebna pomoč človeka. »Vsako leto potrebujemo za nemoteno obnovo gozdov več kot milijon sadik gozdnega drevja, ki jih posadijo lastniki gozdov s pomočjo države in javne gozdarske službe. Na ta način skušamo slediti pritisku podnebnih sprememb in ohranjati gozdove zdrave in vitalne.«
Bolj kot gozdovi trpijo urbana naselja
Prav na teh območjih lahko s svojo dejavnostjo pomaga prav vsak izmed nas in tako prispeva k zmanjševanju negativnih vplivov podnebnih ekstremov in k blažitvi negativnih vplivov človekove dejavnosti v prostoru. Rezultat bo čistejši zrak in ne nazadnje tudi lepša podoba naše krajine. »Poleg tega vsako drevo v svojem življenjskem obdobju prispeva k zmanjšanju količine ogljikovega dioksida v ozračju, saj veže ogljik v les in oddaja kisik v ozračje,« s tem pa prispeva k blaženju posledic podnebnih sprememb. To je pa tudi cilj projekta Evropske unije, imenovan 3 milijarde dodatnih dreves do leta 2030.
Glavni cilj projekta je namreč dodatna zasaditev treh milijard dreves na celotnem območju Evropske unije, kar bi imelo velik učinek na področju boja proti podnebnim spremembam in je tudi pomemben del evropske strategije o popolni ogljični nevtralnosti do leta 2050. Gre za evropski zeleni dogovor, v okviru katerega se želi globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Z uresničitvijo tega načrta bi postali prva celina, ki bi odstranila toliko izpustov CO2, kolikor jih proizvede.
Tudi s posaditvijo novih dreves bomo naredili pomemben premik k podnebni nevtralnosti. Najlepše pri tem zelenem evropskem projektu je tudi dejstvo, da se vanj lahko vključi vsak posameznik. Tudi vi.
Evropska unija je stopila korak naprej v prizadevanju za bolj zeleno in trajnostno prihodnost. S tremi milijardami dodatnih dreves do leta 2030 ne le krepi gozdove in pomaga v boju proti podnebnim spremembam, temveč tudi uresničuje svoje zaveze za varstvo narave. Gre za skupno prizadevanje, ki bo koristilo vsem državljanom EU in pustilo trajen pečat na našem planetu. S skupnimi močmi in predanostjo bomo zagotovili, da bo naša prihodnost bolj zelena, bolj zdrava in boljša za vse.
Postanite aktivni del te akcije: posadite drevo, k temu spodbudite sosede in prijatelje. Naj bo to zabaven korak za boljši jutri.
Prijavite se v platformo Map My Tree in registrirajte svoje novo drevo. Samo s skupnimi močmi nam bo uspelo!
Ste kdaj posadili drevo?
Pravijo, da bi moral v življenju vsak izmed nas posaditi vsaj eno drevo, in akcija Evropske unije je nedvomno dodatna pobuda, da se spravimo na delo.
Svoje drevo ali grmovnico lahko posadite pri sebi doma, tudi v loncu na balkonu ali terasi. Lahko prispevate tako, da posadite novo drevo v sadovnjaku ali pomagate sosedom ali sorodnikom pri dodatni ozelenitvi svoje okolice.
Ko boste načrtovali svoj novi zeleni kotiček, naj vas pri izbiri drevesa ali grmovja vodi tudi nasvet našega sogovornika: »Pri izboru sadik drevesnih vrst za posaditev v določenem lokalnem okolju se zgledujemo po drevnini v naravnem gozdu v okolici in izbiramo tiste avtohtone drevesne vrste, ki so dobro prilagojene na rastne razmere in bodo preživele vse prihodnje naravne ujme v podnebno nestabilnem okolju.« Torej ne izbiramo samo po videzu, ampak izberimo takšno drevo, ki se bo najbolje počutilo v naši okolici. Naj postane to zabaven projekt, v katerega lahko vključite tudi druge družinske člane, lahko pa je to vaš osebni izziv, saj boste ob tem našli zdrav način sprostitve, saj ima delo z zemljo tudi terapevtski učinek. S svojim prispevkom se boste tudi lažje povezali z naravo – spremljanje rasti drevesa in opazovanje, kako se razvija, nas lahko nauči o življenjskem ciklu in odnosu med človekom in okoljem.
In če bo to postal družinski projekt, boste z njim na otroke prenesli pomembno vrednoto spoštovanja do narave na naslednje generacije. To je način, kako spodbuditi odgovornost do okolja pri prihodnjih rodovih.
Samo skupaj nam bo uspelo – pridružite se akciji!
Posadite drevo in ga prijavite na platformo Map My Tree, ki omogoča registracijo in štetje dreves. V platformo lahko vpišete vsa drevesa, ki so bila posajena po 20. maju 2020, ko je bila sprejeta strategija EU za biotsko raznovrstnost.
Naročnik oglasne vsebine je Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji
