Uniforme so zasenčile telefone (FOTO)

Strelišče Zveze slovenskih častnikov pod Žrebljevim hribom v Trbovljah so za nekaj dni zasedli otroci. Štiri dni so preživeli zdoma, se družili z vrstniki, se spoznavali in učili novih stvari. Zveza je namreč organizirala prvi otroški vojaški tabor v sklopu svoje organizacije, tudi prvega v Sloveniji v organizaciji prostovoljcev.

Posoda mora biti pomita.

Za življenje na terenu se je treba resno učiti.

Vodja Simon Las je udeležence redno štel.

»Na pobudo generalmajorja Dobrana Božiča, predsednika Zveze slovenskih častnikov, smo pripravili tabor za otroke članov in zaposlenih v civilnem delu ministrstva za obrambo (Mors). Imamo ustrezne prostore za organizacijo takšnega dogodka. Pripravili smo bogat program, vanj smo vključili tudi veteranske in domoljubne organizacije iz Zasavja in širše. Slovenska vojska je zagotovila tuširnico, cisterno, postelje in preostali material. Izdelali smo improvizirane uniforme za udeležence. Mislim, da bo ta tabor dobro izhodišče za naprej, da bomo lahko v prihodnje stvari še razširili in zagotavljali še kakovostnejše vsebine v smislu izobraževanja mladih, predvsem z vojaškega in domoljubnega področja,« pravi Bojan Šoper, predsednik Združenja slovenskih častnikov Trbovlje.

Naučili so jih reda

Lokacija strelišča Agnes je postala začasno bivališče udeležencev, ki so tam tudi spali. »Presenečeni smo nad udeležbo 18 otrok, saj je za prvič zelo visoko število. Za nas je bil to organizacijsko kar velik zalogaj, udeleženci so bili stari od 6 do 14 let. Prioriteta je bila otroke naučiti nekega reda, kar smo izvajali ob različnih aktivnostih. Ni šlo le za dejavnosti t. i. vojaške narave, ampak tudi takšne, ki jim tudi sicer lahko pridejo prav v življenju, kot so oskrba s prvo pomočjo, orientacija v prostoru in podobno,« pravi Simon Las, vodja strelske sekcije pri Združenju slovenskih častnikov Trbovlje in vodja mentorjev tabora.

Tabor je prinesel spoznavanje novih stvari, preizkušanje lastnih zmogljivosti in sposobnosti, ni pa bil tekmovalnega značaja. »Otroke smo razdelili v tri skupine, pomešane po starosti in spolu. Skupine so imele dežurstva, pospravljali so sobe, skrbeli za red in čistočo. Ob večerih smo imeli družabne igre, da so se lahko še bolje spoznali in se družili,« pove mentorica Tamara Gerdej.

Na negodovanje ni naletela niti prepoved uporabe mobilnih telefonov; ti so bili čez dan pospravljeni, otroci so jih lahko uporabljali le med odmori. Zanje niti ni bilo časa, na terenu so se namreč dodobra utrudili in zvečer za kaj več kot javiti se domačim ni bilo ne volje ne moči. Otroke so obiskali iz trboveljske knjižnice in pripravili uro pravljic, prišli so vrstniki v sklopu trboveljskega Društva prijateljev mladine. Organizirali so odprta vrata za odrasle in druge zunanje obiskovalce za predstavitev dela opreme in delovanja vojske.

Pojedli so vse, tudi tisto, kar doma običajno ne tekne.

Znanje prve pomoči vselej pride prav.

Učili so se različnih spretnosti.

Izvedba tabora je po besedah Lasa in Gerdejeve odgovorno delo. »Ves čas smo jih šteli, tabor je bil ponoči zaklenjen. Sama sva spala z otroki vse noči, eden s fantovsko, jaz z dekliško skupino, prav tako so bili ponoči navzoči drugi pripadniki vojske,« pravita.

Organizatorji so zadovoljni z obiskom in odzivom, lokacija pod Žrebljevim hribom je odlična, poleg tega ocenjujejo, da je trajanje tabora, vsaj za začetek, več kot zadostno. Med udeleženci je bilo tudi nekaj takšnih, ki so jih dejavnosti zelo pritegnile. »Pri nekaterih smo opazili zanimanje, ki bi bilo lahko izhodišče za vojaški poklic,« pove Las. Tabore bodo še organizirali, v prihodnje jih bodo nadgradili, med drugim nameravajo dvigniti starostno mejo udeležencev.