REKTORSKA KONFERENCA
Univerze morajo prakso plačevati, študentje pa odhajajo v tujino
Mnogi študenti zdravstvene nege nato dobijo zaposlitev zunaj meja Slovenije.
Odpri galerijo
Medicinskih sester v Sloveniji še kako primanjkuje. FOTO: Blaž Samec
LJUBLJANA – Na današnji rektorski konferenci so rektorji štirih univerz opozorili na problem, ki ga želijo v prihodnje rešiti skupaj z novim ministrom, s katerim se želijo sestati v najkrajšem času. Univerze morajo zdravstvenim ustanovam plačevati, da njihovi študenti zdravstvene nege in medicine pri njih opravljajo prakso, zato ti odhajajo v tujino. Pozneje jim v tujini ponudijo zaposlitev, tako da tam tudi ostanejo po zaključku študija, je ob koncu rektorske konference povedal njen predsedujoči, rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik.
»Ta problem je specifičen predvsem pri študiju medicinskih sester, se pravi fakultet za zdravstvo v Ljubljani, Kopru in Mariboru, kjer je del študijskega programa tudi praktično delo, saj se morajo ti študenti usposobiti za delo v bolnišnicah. Trenutno morajo univerze prakso v bolnišnicah plačevati, prišlo pa je celo tako daleč, da te fakultete celo tekmujejo med seboj, kdo bo plačal več, da sploh spustijo študente na prakso,« je povedal Zavrtanik.
Mariborska univerza ima pri tem resen problem, saj njihove študente napotujejo na prakso tudi v avstrijske bolnišnice, kjer prakso opravljajo brezplačno. Vendar s tem, ko pošljejo študenta na prakso v Avstrijo, obstaja velika verjetnost, da bo tam dobil tudi službo. »Mi pa se ob tem v Sloveniji ukvarjamo z reševanjem velikega pomanjkanja medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah,« je bil kritičen Zavrtanik, ki meni, da je treba ta problem čim prej rešiti.
Rektorska konferenca je danes določila pogoje, pod katerimi bodo medse sprejemali nove člane. Zavrtanik je povedal, da bo ob izpolnjevanju pogojev potrebna predvsem kakovost visokošolske ustanove. V Sloveniji delujeta še dve univerzi, ki trenutno nista vključeni v rektorsko konferenco, ena od njiju – Univerza v Novem mestu – je že izrazila željo po vključitvi.
»Problem je kar velik, zato ker je sistem vlaganj v visokošolsko infrastrukturo v Sloveniji zastarel in prihaja iz časov, ko je bilo tudi financiranje in delovanje univerz drugačno, zato bi bilo potrebno ta sistem posodobiti. Pobuda bo šla na pristojno ministrstvo, da se ustanovi delovno skupino, ki bi pripravila osnove za nov model financiranja univerzitetne infrastrukture in bi se potem ta del vključil v novo zakonodajo,« je še dejal predsedujoči rektorske konference.
Zaradi vseh naštetih težav ter odprtih tem se želijo v najkrajšem času sestati z ministrom, ki je v novi vladi zadolžen za področje visokega šolstva, in novim predsednikom vlade.
»Ta problem je specifičen predvsem pri študiju medicinskih sester, se pravi fakultet za zdravstvo v Ljubljani, Kopru in Mariboru, kjer je del študijskega programa tudi praktično delo, saj se morajo ti študenti usposobiti za delo v bolnišnicah. Trenutno morajo univerze prakso v bolnišnicah plačevati, prišlo pa je celo tako daleč, da te fakultete celo tekmujejo med seboj, kdo bo plačal več, da sploh spustijo študente na prakso,« je povedal Zavrtanik.
Mariborska univerza ima pri tem resen problem, saj njihove študente napotujejo na prakso tudi v avstrijske bolnišnice, kjer prakso opravljajo brezplačno. Vendar s tem, ko pošljejo študenta na prakso v Avstrijo, obstaja velika verjetnost, da bo tam dobil tudi službo. »Mi pa se ob tem v Sloveniji ukvarjamo z reševanjem velikega pomanjkanja medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah,« je bil kritičen Zavrtanik, ki meni, da je treba ta problem čim prej rešiti.
Rektorska konferenca je danes določila pogoje, pod katerimi bodo medse sprejemali nove člane. Zavrtanik je povedal, da bo ob izpolnjevanju pogojev potrebna predvsem kakovost visokošolske ustanove. V Sloveniji delujeta še dve univerzi, ki trenutno nista vključeni v rektorsko konferenco, ena od njiju – Univerza v Novem mestu – je že izrazila željo po vključitvi.
Zatika se pri vlaganjih v visoko šolstvo
Štiri slovenske univerze pesti tudi pomanjkanje sredstev, ki jih država namenja za vlaganja v nepremičnine. Zavrtanik meni, da je za osnovnošolske in srednješolske nepremičnine dobro poskrbljeno, zatika pa se pri vlaganjih v visokem šolstvu, kar bi bilo treba v prihodnosti spremeniti.»Problem je kar velik, zato ker je sistem vlaganj v visokošolsko infrastrukturo v Sloveniji zastarel in prihaja iz časov, ko je bilo tudi financiranje in delovanje univerz drugačno, zato bi bilo potrebno ta sistem posodobiti. Pobuda bo šla na pristojno ministrstvo, da se ustanovi delovno skupino, ki bi pripravila osnove za nov model financiranja univerzitetne infrastrukture in bi se potem ta del vključil v novo zakonodajo,« je še dejal predsedujoči rektorske konference.
Zaradi vseh naštetih težav ter odprtih tem se želijo v najkrajšem času sestati z ministrom, ki je v novi vladi zadolžen za področje visokega šolstva, in novim predsednikom vlade.
