Uplenil ducat merjascev
Bralec Slovenskih novic, sicer lovec Lovske družine Negova, Mirko Kaučič iz Gornjih Ivanjcev, nas je povabil, da zabeležimo njegov lovski plen, to je 98 kilogramov težek divji prašič.
»V zadnjih letih se je populacija divjih prašičev, ki prihajajo iz Madžarske, na območju Ščavniške in Apaške doline močno povečala. Menim, da zato, ker je pokrajino presekala avtocesta, ki divjadi preprečuje prehod na širše območje, to je na območje Prlekije in Slovenskih goric. Naj povem, da sem se v lovske vrste vključil tudi zato, da vzamem stvari v svoje roke. Imamo kmetijo, kjer obdelujemo 60 ha zemlje, in nam ta divjad, ki ni avtohtona, na veliko uničuje pridelke. Najbolj na udaru je koruza. Ne samo, da jo pojedo, večjo škodo naredijo s svojim plesom, ko pomendrajo velike površine. Te koruze ne moremo pobrati strojno, kar nam povzroča dodatne stroške. Povrnitve škode od države pa ni pričakovati. Na svojem posestvu sem v petih letih, odkar sem lovec, uplenil 12 divjih prašičev. Ob tem pa jih uplenijo tudi drugi lovci. Ob obilni hrani in v dobrih naravnih razmerah se hitro razmnožujejo,« je povedal Kaučič.
Vrane nad umetna gnojila
Kako je v Apaški dolini, kjer so širna polja, posejana s koruzo, pa nam je zaupal član zelene bratovščine iz Apač Srečko Ploj.
98 kg je tehtal divji prašič.
»Ja, tudi na našem območju je več tropov divjih prašičev. Lovci se trudimo, da bi zmanjšali populacijo. Ker so koruzna polja velika, saj so njive dolge tudi kilometer in več, je v tem času težko zaslediti prašiče na delu. Nekaj so jih naši lovci že uplenili, a premalo, da bi preprečili povzročeno škodo na poljščinah. Zadnjega, 100 kilogramov težkega, je te dni uplenil kolega lovec Alojz Martinčič. Kmetje in Kmetijstvo Črnci imajo veliko škodo, lovci pa jim me moremo pomagati, posebno ne zdaj, ko se lahko divji prašiči skrijejo na velikih poljskih površinah.« Še eno nadlego kmetovalcev sta nam predstavila lovca. Kot sta povedala, so to sive vrane. Te kmetom uničujejo silosne bale s krmo. Ko skljuvajo plastično folijo, spustijo v balo zrak, kar uničuje silirano krmo. Srečko Ploj, ki je poslovodja Kmetijske zadruge Radgona, je dodal še, da vrane v središču Radgone v odprtem skladišču kljuvajo vreče umetnih gnojil. Vran je po mnenju lovcev na tem območju preveč in so prava nadloga za pridelovalce. Glede prašičev pa celo trdita, da jih v preteklosti pri nas sploh ni bilo.
