TO JE SLOVENIJA
Upokojenec Tone šokiral: ko se mu »zalušta« meso, kupi mačjo konzervo
Društvo Humanitarček je razkrilo še eno srce parajočo zgodbo.
Odpri galerijo
Revščina med slovenskimi upokojenci je velik problem. FOTO: Getty Images/istockphoto»«
LJUBLJANA – Slovensko društvo Humanitarček zadnje tedne deli pretresljive zgodbe upokojencev, ki živijo ali so živeli na socialnem dnu. Nizke pokojnine so jih pripeljale do življenja v nečloveških razmerah.
Delili so tudi zgodbo upokojenca Toneta, ki je s svojim skromnim življenjem ganil svet. O njegovi stiski je društvu povedala soseda in zapisali so njegovo zgodbo, ki je srce parajoča. Rodil se je na kmetiji in prevzel moško vlogo, poročil se je s sosedovo Ančko in imela sta dve hčerki, obe sta umrli še v otroških letih. Kmalu je umrla še Ančka in ostal je sam.
»Preselil sem se v mesto. Vsi so rekli, da je to ceneje. Ne rabiš avta, zdravnik je blizu in družba. Ampak tu te ljudje niti ne pozdravljajo, pa sem že 15 let tukaj,« se nadaljuje ganljiv zapis. Po plačilu vseh položnic mu je na računu ostalo borih 50 evrov za hrano za ves mesec. »Lani sem enkrat vzel znižano konzervo z napačne police, sem mislil, da je mesna omaka. Je bila dobra, dišala je po mesu. Potem sem videl, da je hrana za mačke. Ampak saj je enako meso. In ko pogreješ, je za dva obroka, pa pride ceneje kot vse ostalo. Zdaj si včasih kupim, ko se mi 'zalušta' mesa.«
Društvo je za Toneta poskrbelo z dodatno pomočjo v obliki hrane. Redno so ga tudi obiskovali. Žal je pri 80 letih za vedno zaprl oči. To je le ena izmed številnih zgodb obupanih upokojencev v Sloveniji. V celoti jo lahko preberete spodaj.
Delili so tudi zgodbo upokojenca Toneta, ki je s svojim skromnim življenjem ganil svet. O njegovi stiski je društvu povedala soseda in zapisali so njegovo zgodbo, ki je srce parajoča. Rodil se je na kmetiji in prevzel moško vlogo, poročil se je s sosedovo Ančko in imela sta dve hčerki, obe sta umrli še v otroških letih. Kmalu je umrla še Ančka in ostal je sam.
»Preselil sem se v mesto. Vsi so rekli, da je to ceneje. Ne rabiš avta, zdravnik je blizu in družba. Ampak tu te ljudje niti ne pozdravljajo, pa sem že 15 let tukaj,« se nadaljuje ganljiv zapis. Po plačilu vseh položnic mu je na računu ostalo borih 50 evrov za hrano za ves mesec. »Lani sem enkrat vzel znižano konzervo z napačne police, sem mislil, da je mesna omaka. Je bila dobra, dišala je po mesu. Potem sem videl, da je hrana za mačke. Ampak saj je enako meso. In ko pogreješ, je za dva obroka, pa pride ceneje kot vse ostalo. Zdaj si včasih kupim, ko se mi 'zalušta' mesa.«
Društvo je za Toneta poskrbelo z dodatno pomočjo v obliki hrane. Redno so ga tudi obiskovali. Žal je pri 80 letih za vedno zaprl oči. To je le ena izmed številnih zgodb obupanih upokojencev v Sloveniji. V celoti jo lahko preberete spodaj.
