Upokojitvena starost v Sloveniji se bo zvišala. Kdo vse bo moral delati dlje?
Pri pripravi pokojninske reforme, ki jo napoveduje ministrstvo za delo in o kateri bodo ta mesec razpravljali na koalicijskem vrhu, se bo treba pogovoriti o postopnem zvišanju odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove v obdobju med letoma 2026 in 2030. Spregovoriti pa bo treba tudi o postopnem dvigu upokojitvene starosti, menijo na ministrstvu.
Pri vprašanju postopnega dviga upokojitvene starosti bo treba posebej obravnavati tiste, ki so pozneje vstopili na trg dela, je na današnji seji odbora DZ za delo pri obravnavi predloga pokojninske novele SDS povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Nadalje se bo treba po njegovih besedah pogovoriti o višanju najnižje pokojninske osnove na 80 ali 82 odstotkov povprečne plače in morda o postopnem znižanju najvišje pokojninske osnove, pa tudi o širitvi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na vse zaposlene, ne le na zaposlene v javnem sektorju.
Sprememba pri izračunu pokojninske osnove
V okviru priprave reforme naj bi bila na mizi tudi vprašanja, ki se nanašajo na dvig osnove za plačilo prispevkov za samozaposlene in na podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 let na celotno obdobje zavarovanja, pri čemer bi bila mogoča izključitev let, ki so za zavarovanca najmanj ugodna.
Juvan je dopustil možnost, da bodo razpravljali o odpravi zgornje meje pri plačevanju prispevkov samozaposlenih in o dvigu najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki je zdaj 60 odstotkov povprečne plače.
Prav tako naj bi bilo izpostavljeno vprašanje postopnega višanja prispevnih stopenj. Pri tem je Juvan spomnil na razpravo predsednika odbora Mihe Kordiša iz Levice, ki je opozoril, da delodajalci od 90. let vplačujejo manj v pokojninsko blagajno od delojemalcev.
Varstveni dodatek tudi stanovalcem domov za starejše?
Ne nazadnje naj bi govorili o širitvi virov financiranja pokojnin na prispevke iz kapitala ali z uveljavitvijo davka na robote, o poenotenju dob in o večji preglednosti financiranja pokojninskega sistema, pa tudi o tem, da bi bili upravičenci do varstvenega dodatka tudi stanovalci domov za starejše.
Državni sekretar je na koncu spomnil, da bo treba prenoviti še invalidsko zavarovanje.
Vlada po njegovih besedah načrtuje, da bo koncept izhodišč za pokojninsko reformo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu do junija. Spremembe mora vlada pripraviti do konca letošnjega leta, v DZ pa bodo obravnavane do konca leta 2024, je napovedal.
