Upravno sodišče potrdilo ugotovitve KPK o Lebnovi kršitvi integritete
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanjega ministra za okolje in prostor Jureta Lebna zoper ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je leta 2018, takrat še v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo, kršil integriteto pri postopku iskanja upravljavca za mariborsko letališče, so sporočili iz KPK.
Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je Leben, ko je junija 2018 enemu od javnih uslužbencev dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, kršil integriteto po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Kot so danes pojasnili na KPK, so postopek začeli na podlagi prijav, ki so jih prejeli januarja 2022 in v katerih so bili navedeni očitki, da vlada »Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča« in da »naj bi prišlo do ukaza z vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati«.
Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem mariborskega letališča, ter pojasnila infrastrukturnega ministrstva, izvedli pa so tudi razgovor z Lebnom in pričo.
Kaj so ugotovili v postopku?
V postopku so ugotovili, da je Leben kot državni sekretar vplival na vodenje konkretnega postopka oziroma je dal navodila v povezavi z njim, s tem pa je bil kršen 34. člena zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Ta javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema.
Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom ter ni ravnal v skladu s prvim standardom etičnega kodeksa vladnih funkcionarjev, saj njegova navodila niso bila v skladu z zakonom, s tem pa je kršil integriteto, so sporočili iz protikorupcijske komisije.
Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem – tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je ministrstvo vezano na rok odgovora – so po mnenju KPK v nasprotju s standardom integritete, kakršno se pričakuje od funkcionarjev.
Ob tem na KPK opozarjajo, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, hkrati pa se krepijo klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.
Zoper ugotovitve komisije je Leben sicer sprožil upravni spor, a je upravno sodišče s sodbo zdaj njegovo tožbo zavrnilo in potrdilo ugotovitve KPK tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika. Gre sicer za doslej 26. pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete.
Na KPK ob tem še poudarjajo, da se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol, k čemur največ prispevajo funkcionarji z visoko stopnjo integritete. Od njih se v prvi vrsti pričakuje profesionalno in odgovorno ravnanje, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti, ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja.
