250.000 SLOVENCEV S POTRJENIM COVIDOM 19
Epidemije je konec, a previdno: to so ukrepi, ki ostajajo
Po osmih mesecih se je iztekla drugič razglašena epidemija covida 19 v Sloveniji. Kaj prinaša konec razglasitve?
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel, Delo
Po osmih mesecih (po 19. oktobru) se je iztekla drugič razglašena epidemija covida 19 v Sloveniji. Kljub temu pa se ne bodo sprostili vsi sprejeti epidemiološki ukrepi. Zaščitne maske so v zaprtih javnih prostorih in na prostem, kjer ni mogoče vzdrževati medsebojne razdalje 1,5 metra, še vedno obvezne tako kot razkuževanje rok in t. i. pravilo PCT.
Pravilo PCT (preboleli, cepljeni, testirani) je tako še vedno pogoj za vstop v notranjost gostinskih lokalov, v turističnih nastanitvah, na bazenih, pri sejemski in kongresni dejavnosti ter v igralnicah in igralnih salonih. Pogoj PCT pa ne velja za otroke do dopolnjenega 18. leta, je razvidno na vladnem spletišču.
Prav tako na javnih prireditvah ali shodih, pri obisku knjižnice, arhiva, muzeja ali galerije, prodaji blaga in storitev, kolektivnem uresničevanju verske svobode ter na športnih tekmovanjih še vedno velja omejitev en udeleženec na 10 kvadratnih metrih površine.
Za zdaj še vsaj do 20. junija med drugim v veljavi ostajajo tudi odloki o omejitvah na področju kulturnih storitev končnim uporabnikom, na področju javnega prevoza, ponujanja blaga in storitev na področju vozil ter odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida 19.
Epidemija covida 19 je bila sicer v Sloveniji prvič razglašena 12. marca lani in je trajala do 31. marca. Znova je vlada epidemijo razglasila 19. oktobra, trajala pa je vse do 15. junija.
KRONOLOGIJA DOGODKOV
2020
4. marec – V Sloveniji so potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom.
7. marec – Prepovedali so javne prireditve v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi, že prej pa obiske v bolnišnicah in domovih za starejše (DSO). 10. 3. so prepoved zbiranja znižali na 100 ljudi in prepovedali pristajanje letal z ogroženih območij.
11. marec – Slovenija je uvedla nadzor na meji z Italijo; vstop iz Italije je dovolila le na šestih nadzornih točkah pod posebnimi pogoji. Prekinili so izvajanje nenujnih preventivnih zdravstvenih storitev.
12. marec – Vlada je razglasila epidemijo covida 19, skupaj je bilo takrat v državi potrjenih blizu 100 okužb. Zaprli so vrtce in šole, pouk je stekel na daljavo. Vrata so zaprle nenujne prodajalne, lokali, kulturne ustanove. Prepovedana sta bila letalski potniški promet in javni prevoz potnikov, razen s taksiji. Odpovedali so vsa športna tekmovanja. Mejo z Italijo so zaprli za tovorni in potniški promet z nekaj izjemami.
14. marec – Covid 19 je v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.
18. marec – Slovenija je zaprla maloobmejne prehode s Hrvaško, na cestnih povezavah z Italijo so delovale le štiri kontrolne točke. Številna proizvodna podjetja so ustavila delo.
20. marec – Veljati je začela prepoved zbiranja in gibanja na javnih površinah z nekaj izjemami.
29. marec – Začel je veljati paket interventne zakonodaje za pomoč gospodarstvu zaradi epidemije. Med drugim je prinesel subvencioniranje čakanja na delo ter možnost odloga odplačevanja posojil.
30. marec – Prepovedano je bilo gibanje zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča z nekaj izjemami.
11. april – Veljati je začel prvi protikoronski zakon za pomoč državljanom in gospodarstvu z ukrepi, vrednimi tri milijarde evrov.
20. april – Znova so se lahko odprle nekatere trgovine in servisne delavnice, 25. 4. pa tudi storitve zavarovalniškega posredovanja.
30. april – Natanko en mesec po uveljavitvi prepovedi so sprostili gibanje med občinami. Znova so dovolili tudi obiske v DSO. Dan prej so vrata lahko odprle kulturne ustanove in knjižnice.
1. maj – Veljati je začel drugi protikoronski zakon, ki je med drugim prinesel državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v višini dveh milijard evrov.
4. maj – Po več tednih so dovolili strežbo na terasah in vrtovih gostinskih lokalov, odprle so se cerkve ter določene trgovine, frizerski saloni ipd. 9. 5. so znova dovolili še vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve, 11. 5. je po osmih tednih znova stekel javni potniški promet, 12. 5. pa letalski potniški promet.
18. maj – Znova so se odprli vrtci, v šole so se vrnili učenci prvega triletja osnovnih šol in maturanti. Vrata so odprle vse trgovine in nastanitvene kapacitete do 30 sob, gostinci so spet lahko postregli tudi v notranjih prostorih.
18. maj – Vlada je uvedla rdeči, rumeni in zeleni seznam držav glede na epidemiološko varnost.
23. maj – Sprostila se je večina športnih aktivnosti.
25. maj – V šole so se vrnili še devetošolci, v DSO so lahko začeli sprejemati nove oskrbovance.
31. maj – Vlada je po 80 dneh uradno razglasila konec epidemije covida 19. Število aktivno okuženih v državi je upadlo pod deset.
1. junij – Veljati je začel tretji protikoronski zakon, vreden milijardo evrov. Med ukrepi so bili tudi turistični boni.
1. junij – V šolo so se vrnili učenci 4. in 5. razredov, dovolili so javne prireditve z do 200 osebami, odprtje vseh hotelov, fitnesov in bazenov. Zaprte so ostale diskoteke in nočni klubi. 3. 6. so se v šole vrnili še učenci zadnjega triletja, dijaki 1., 2. in 3. letnikov pa so šolsko leto sklenili na daljavo.
15. junij – Znova so dovolili javno zbiranje do 500 oseb in gledalce na športnih prireditvah. Na meji z Italijo so odpravili omejitve, uvedene 12. 3. Že 13. 6. so znova dovolili mednarodni cestni in železniški potniški promet.
19. junij – Zaživeli so turistični boni. Finančna uprava je prebivalcem nakazala dobroimetje za dopustovanje v Sloveniji – polnoletnim 200 evrov, mladoletnim pa 50 evrov.
9. julij – Veljati je začela prepoved zbiranja več kot 10 ljudi, zbiranje do 50 oseb so dovolili le ob evidenci udeležencev.
11. julij – Veljati je začel četrti protikoronski zakon v vrednosti 370 milijonov evrov, ki je med drugim predvidel mobilno aplikacijo za sledenje okužbam z novim koronavirusom.
18. julij – Umrl je covidni bolnik, prvi po 31. 5., skupno število umrlih se je povzpelo na 112. Število novookuženih in hospitaliziranih je bilo sicer poleti nizko in stabilno, večinoma je šlo za vnose okužb iz tujine.
25. avgust – Zaradi občutnega poslabšanja epidemioloških razmer na Hrvaškem in ob dejstvu, da je bilo precej okužb uvoženih od tam, je vlada uvedla karanteno za povratnike iz te države.
1. september – Šolsko leto se je za vse učence začelo v šolah, ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.
2. september – Zabeležili so skok okužb – 55 novih primerov, aktivnih primerov je bilo okoli 500. Sledilo je hitro naraščanje števila okužb, ki so se širile tudi po DSO. Vlada je zato 4. 9. odredila obvezno uporabo zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih in razkuževanje rok.
19. september – Uvedli so obvezno nošenje mask na odprtih javnih prostorih, kjer je veliko ljudi. Ob vstopu v delovne prostore so podjetja uvedla merjenje temperature, čas obratovanja gostinskih lokalov so omejili od 6. do 22. ure.
9. oktober – Po rekordnih številkah novih okužb je vlada zbiranje omejila na največ 10 ljudi, prireditve z udeležbo do 500 ljudi pa dovolila le v primeru pozitivnega mnenja Nijz in brez zakusk. Omejili so strežbo v lokalih in število kupcev v trgovinah.
15. oktober – Skupno število potrjenih primerov okužb v Sloveniji je preseglo 10.000. Vlada je 16. 10. "rdeče" statistične regije v državi uvedla strožje ukrepe.
19. oktober – Vlada je znova razglasila epidemijo. Za učence predmetne stopnje in srednješolce je pouk znova stekel na daljavo. V bolnišnicah so zdravili več kot 300 covidnih bolnikov, skupno število umrlih je zraslo na 192. Premier Janez Janša je zatrdil, da je država dobro pripravljena na drugi val epidemije.
20. oktober – Začeli so veljati dodatni ukrepi, med drugim prepoved gibanja med 21. in 6. uro, omejitev druženja na največ šest ljudi in prepoved prehajanja tudi med regijami z manj okužbami.
24. oktober – Vlada je ugasnila večino dejavnosti v državi. Začasno so zaprli hotele, bazene, gostinske obrate, salone, kulturne ustanove itd. Med izjemami so bile trgovine z živili, lekarne, pošte ipd.
24. oktober – Veljati je začel peti protikoronski zakon. Z njim so podaljšali nekatere ukrepe, med novostmi so bili mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete ter novi dodatki k plači za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih.
26. oktober – Veljati so začele še strožje omejitve; vrtci so lahko zagotavljali varstvo le za otroke tistih staršev, ki morajo biti na delovnem mestu. Zaprli so dijaške in študentske domove in okrnili javni potniški promet. 27. 10. je vlada znova prepovedala prehajanje med občinami z nekaj izjemami.
2. november – Osnovnošolcem so za teden dni podaljšali jesenske počitnice. V srednjih šolah in na fakultetah je izobraževanje steklo na daljavo.
4. november – Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je prvič preseglo tisoč, od teh jih je bilo 161 na oddelkih za intenzivno nego, več kot dvakrat toliko kot v celotnem spomladanskem valu epidemije.
13. november – Vlada je zaradi težkih razmer v bolnišnicah in širjenja okužb po domovih za starejše prepovedala vsa zbiranja in praznovanja, razen družin in znotraj istega gospodinjstva.
16. november – Ustavljen je bil ves javni potniški promet in zaprte vse nenujne trgovine. 19. 11. je vlada ustavila roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih.
25. november – V bolnišnicah so zdravili 1.302 covidna bolnika, od tega rekordnih 215 na intenzivni negi. Zdravstvo se je znašlo na skrajnem robu zmogljivosti, 26. 11. je bilo v bolnišnicah rekordnih 1.324 covidnih bolnikov. Steklo je testiranje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in tudi že v nekaterih DSO s hitrimi antigenskimi testi.
28. november – Začel je veljati šesti protikoronski zakon, vreden milijardo evrov, ki je med drugim podjetjem ponudil delno kritje fiksnih stroškov. Drastično je zvišal kazni za organizatorje zbiranja na javnih krajih v času, ko je bilo to zaradi epidemije prepovedano.
3. december – Vlada je sprejela strategijo sproščanja ukrepov. Kot glavna pogoja je opredelila sedemdnevno povprečje okuženih in število bolnikov v bolnišnicah. Sprejela je načrt cepljenja proti covidu 19, ki bo brezplačno.
7. december – Umrlo je rekordno število covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66.
15. december – Vlada je za obdobje do 23. 12. v omejenem obsegu sprostila javni potniški promet, odprli so se frizerski saloni, cvetličarne ipd., v cerkvah so znova dovolili navzočnost vernikov.
22. december – Začelo se je poskusno množično testiranje na novi koronavirus, najprej v mestnih občinah in nekaterih epidemiološko bolj obremenjenih mestih.
27. december – Začelo se je množično cepljenje proti covidu 19, saj je dan prej v državo prispelo prvih 9.750 odmerkov cepiva. Po vladnem načrtu so najprej začeli cepiti oskrbovance DSO in zdravstvene delavce. Direktor Nijz Milan Krek je ocenil, da bodo do konca julija oziroma avgusta cepili do 1,2 milijona ljudi.
31. december – Veljati je začel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov, z ukrepi za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest ter dodatki za ranljive skupine, med drugim upokojence, študente in družine.
2021
4. januar – Zdravstveni domovi so začeli izvajati množično brezplačno prostovoljno testiranje s hitrimi antigenskimi testi.
5. januar – V Sloveniji so potrdili rekordnih 3.354 okužb z novim koronavirusom v enem dnevu. Pred tem je bilo najvišje dnevno število okužb 2.605 konec oktobra. Šlo naj bi za posledico sproščanja ukrepov in druženja med prazniki.
5. januar – Otroci s posebnimi potrebami so se, potem ko je to odredilo ustavno sodišče, po skoraj treh mesecih učenja na daljavo vrnili v šolske klopi.
8. januar – V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida 19, je v Sloveniji umrlo največ ljudi po drugi svetovni vojni, je ocenil statistični urad. Presežna umrljivost je v prvih 11 mesecih leta znašala 11,9 odstotka. Samo novembra je umrlo 3.059 prebivalcev ali 89,5 odstotka več kot novembra 2019.
12. januar – Začelo se je cepljenje starejših od 80 let zunaj DSO. Epidemija je bila v polnem razmahu. Ko so precepili večino stanovalcev DSO, je število obolelih in umrlih za covidom tam izrazito upadlo.
18. januar – Dotedanji govorec za covid 19 Jelko Kacin je postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za usklajevanje logistike cepljenja. Pri dobavi cepiva je sicer prihajalo do motenj in manjših dobav od napovedi. Premier Janez Janša je dejal, da lahko do začetka poletja dosežemo 70-odstotno precepljenost prebivalstva.
23. januar – Po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo so se v devetih regijah v šole vrnili učenci prvega triletja, vrtci so začeli znova sprejemati vse otroke. Dan prej so izpeljali množično testiranje zaposlenih v osnovnem šolstvu in vrtcih na novi koronavirus.
29. januar – Epidemija je začela pojenjati. Po ocenah se je v Sloveniji dotlej že okužilo od 500.000 do 600.000 ljudi.
4. februar – Vlada je sklenila, da ukrepov ne bo več vezala na regije in da je celotna država v rdečem območju. Prvič po novembru je bilo 3. 2. hospitaliziranih manj kot tisoč covidnih bolnikov.
5. februar – Veljati je začel osmi protikoronski zakon s 320 milijonov evrov vrednimi ukrepi za blažitev posledic epidemije. Ključna sta bila subvencioniranje dviga minimalne plače v 2021 in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo.
6. februar – Znova so se lahko odprle manjše trgovine in storitve ob pogoju rednega tedenskega testiranja zaposlenih.
6. februar – V Slovenijo je prišla prva pošiljka cepiva Astrazenece, s katerim so sprva cepili mlajše od 65 let in nepokretne, nato pa vse odrasle.
9. februar – Učenci prvega triletja so znova sedli v šolske klopi po vsej državi. Nekateri dijaki so protestirali proti pouku na daljavo in pozvali k čimprejšnjemu odprtju srednjih šol.
15. februar – Ob prehodu države v oranžno fazo epidemije je po več kot štirih mesecih pouk v šolah znova stekel za vse učence in dijake zaključnih letnikov na zahodu države, po počitnicah teden dni kasneje pa še na vzhodu. Odpravili so omejitev prehajanja občinskih in regijskih meja ter dovolili zbiranje do deset ljudi. Znova so vrata lahko odprle vse trgovine, več omejitev so sprostili tudi na področju športa.
8. marec – Po skoraj petih mesecih pouka na daljavo se je v šole vrnila še približno polovica dijakov od 1. do 3. letnika. Gostinski lokali v posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji so lahko poskusno odprli terase in vrtove, zaostrili pa so se pogoji za prehajanje meje. Na notranjih schengenskih mejah so znova uvedli kontrolne točke.
18. marec – Minister za zdravje Janez Poklukar je po ugotovitvi odbora Evropske agencije za zdravila, pristojnega za varnost, da je cepivo podjetja Astrazeneca varno in učinkovito, sporočil, da bo Slovenija po nekajdnevni začasni prekinitvi nadaljevala cepljenje s cepivom tega proizvajalca.
23. marec – Potem ko je 13. 3. skupno število potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji preseglo 200.000, se je epidemiološka slika še poslabšala; sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je povzpelo na 855. V bolnišnicah so zdravili 500 covidnih bolnikov.
26. marec – Nočno omejitev gibanja po državi so skrajšali, in sicer je bila po novem od 22. do 5. ure. Vstop v Slovenijo so dovolili le z negativnim izvidom PCR-testa.
1. april – Veljati je začela 11-dnevna stroga omejitev javnega življenja, da bi ob slabšanju epidemioloških razmer razbremenili bolnišnice s covidnimi bolniki. Le na veliko noč 4. 4. je bilo dovoljeno obiskati bližnje.
10. april – Prenehalo je veljati obvezno nošenje maske na prostem, če je bilo mogoče vzdrževati primerno medosebno razdaljo. Obvezne so sotale, če te razdalje ni bilo mogoče vzdrževati in v zaprtih prostorih.
12. april – Znova so se odprli vrtci za vse otroke, v šole pa so se vrnili vsi učenci in dijaki zaključnih letnikov. Nočne omejitve gibanja ni bilo več, ostala je prepoved zbiranja ljudi. Eksponentna rast okužb se je med 11-dnevno zaporo javnega življenja ustavila.
19. april – V skladu z vladnim odlokom, ki je sledil odločitvi ustavnega sodišča o začasni prepovedi zbiranja, so ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovolili zbiranje do 100 ljudi na shodih, a je kmalu zatem vlada zbiranje omejila na 10 ljudi.
23. april – Znova so dovolili prehajanje med vsemi statističnimi regijami ter kulturne prireditve z največ desetimi udeleženci.
26. april – Sprostila so se vsa športna tekmovanja in treningi. Nastanitveni obrati po vsej državi so lahko znova sprejeli goste v največ 30 sobah. Za koriščenje nastanitve je pogoj PCT (prebolelost covida 19, cepljenje ali negativen test na okužbo).
28. april – Vlada je sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Predvidela je porabo 2,47 milijarde evrov, in sicer 1,8 milijarde nepovratnih sredstev ter okoli 666 milijonov evrov posojil.
2. maj – Kampanja cepljenja proti covidu 19 v Sloveniji je dosegla dva mejnika. S prvim odmerkom cepiva je bilo cepljenih 426.043 ljudi oziroma 20,4 odstotka vseh prebivalcev. Dva odmerka cepiva je medtem prejelo 211.199 oseb ali 10,1 odstotka prebivalstva. V starostnih skupinah nad 60 let je s prvim odmerkom cepljenih 40 odstotkov ali več oseb.
10. maj – Slovenija je izpolnila pogoje za rumeno fazo sproščanja ukrepov, saj je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb upadlo pod 600, število covidnih bolnikov v bolnišnicah pa pod 500. V vseh regijah so lahko odprli notranjost gostinskih obratov ob pogoju PCT. Namestitvenim obratom z več kot 60 sobami so dovolili ponujati polovico sob, manjšim pa do 30. Proti covidu 19 so začeli cepiti tudi zdrave odrasle, mlajše od 50 let.
12. maj – Vlada je dovolila kulturne prireditve do polovične zasedenosti sedišč ob pogoju PCT ter spremenila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije. Po novem je v rumeni in v zeleni fazi epidemije veliko ukrepov milejših za prebolevnike, cepljene in testirane. Od 15. 5. pa so omejitev javnega zbiranja dvignili na 50 ljudi.
17. maj – V šolske klopi so lahko znova sedli vsi srednješolci, tudi študenti so lahko predavanja poslušali v živo. Sprostili so se ukrepi v športu, dovoljeni so bili vsi treningi in tekmovanja, lahko so jih spremljali gledalci. Odprle so se lahko igralnice.
24. maj – Dijaki so začeli prostovoljno samotestiranje na okužbo z novim koronavirusom v domačem okolju. Od 55.349 dijakov se jih je za samotestiranje odločilo 11.241 oziroma 21,3 odstotka. 31. 5. je samotestiranje steklo še za učence zadnjega triletja OŠ.
26. maj – Slovenija je prešla v zeleno fazo epidemije, saj je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb upadlo pod 300. Število aktivnih okužb je po oceni Nijz upadlo pod 5.000, v bolnišnicah so zdravili 265 covidnih bolnikov, od tega 79 na intenzivnih oddelkih. Vseeno vlada ključnih omejitev ni spremenila.
2. junij – Ustavno sodišče je ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oz. omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Neustavni so tako postali tudi epidemiološki vladni odloki v delih, sprejetih na tej podlagi.
2. junij – Slovenija je prevzela 300.000 odmerkov cepiva Astrazenece proti covidu 19, ki jih je posodila Madžarska. Število v Sloveniji uporabljenih odmerkov cepiva je pred tem preseglo milijon, največ od proizvajalca Pfizer-Biontech.
5. junij – Vstop v Slovenijo so dovolili tudi s hitrim testom. 7. 6. so se sprostili še nekateri ukrepi, nastanitveni obrati in kampi so lahko ponujali več namestitev.
14. junij – Epidemija se je občutno umirila, 13. 6. so potrdili le 24 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, najmanj po 30. 8. 2020. V bolnišnicah so zdravili še 122 covidnih bolnikov, od tega 40 na intenzivnih oddelkih. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je upadlo s 147 na 132.
15. junij – Po skoraj osmih mesecih se je uradno končalo obdobje razglasitve epidemije. Po podatkih vlade je doslej covid 19 prebolelo več kot 256.000, umrlo pa je že več kot 4.700 ljudi, v veliki večini starejših od 65 let. V bolnišnicah so zdravili že več kot 18.000 covidnih bolnikov. S prvim odmerkom je bilo cepljenih 44,5 odstotka odraslih oziroma 769.248 prebivalcev, z drugim odmerkom pa 32 odstotkov odraslih.
Pravilo PCT (preboleli, cepljeni, testirani) je tako še vedno pogoj za vstop v notranjost gostinskih lokalov, v turističnih nastanitvah, na bazenih, pri sejemski in kongresni dejavnosti ter v igralnicah in igralnih salonih. Pogoj PCT pa ne velja za otroke do dopolnjenega 18. leta, je razvidno na vladnem spletišču.
Doslej je po podatkih vlade umrlo skupaj že več kot 4.700 covidnih bolnikov, z novim koronavirusom pa se je potrjeno okužilo več kot 250.000 prebivalcev.
Prav tako na javnih prireditvah ali shodih, pri obisku knjižnice, arhiva, muzeja ali galerije, prodaji blaga in storitev, kolektivnem uresničevanju verske svobode ter na športnih tekmovanjih še vedno velja omejitev en udeleženec na 10 kvadratnih metrih površine.
Za zdaj še vsaj do 20. junija med drugim v veljavi ostajajo tudi odloki o omejitvah na področju kulturnih storitev končnim uporabnikom, na področju javnega prevoza, ponujanja blaga in storitev na področju vozil ter odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida 19.
Epidemija covida 19 je bila sicer v Sloveniji prvič razglašena 12. marca lani in je trajala do 31. marca. Znova je vlada epidemijo razglasila 19. oktobra, trajala pa je vse do 15. junija.
KRONOLOGIJA DOGODKOV
2020
4. marec – V Sloveniji so potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom.
7. marec – Prepovedali so javne prireditve v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi, že prej pa obiske v bolnišnicah in domovih za starejše (DSO). 10. 3. so prepoved zbiranja znižali na 100 ljudi in prepovedali pristajanje letal z ogroženih območij.
11. marec – Slovenija je uvedla nadzor na meji z Italijo; vstop iz Italije je dovolila le na šestih nadzornih točkah pod posebnimi pogoji. Prekinili so izvajanje nenujnih preventivnih zdravstvenih storitev.
12. marec – Vlada je razglasila epidemijo covida 19, skupaj je bilo takrat v državi potrjenih blizu 100 okužb. Zaprli so vrtce in šole, pouk je stekel na daljavo. Vrata so zaprle nenujne prodajalne, lokali, kulturne ustanove. Prepovedana sta bila letalski potniški promet in javni prevoz potnikov, razen s taksiji. Odpovedali so vsa športna tekmovanja. Mejo z Italijo so zaprli za tovorni in potniški promet z nekaj izjemami.
14. marec – Covid 19 je v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.
18. marec – Slovenija je zaprla maloobmejne prehode s Hrvaško, na cestnih povezavah z Italijo so delovale le štiri kontrolne točke. Številna proizvodna podjetja so ustavila delo.
20. marec – Veljati je začela prepoved zbiranja in gibanja na javnih površinah z nekaj izjemami.
29. marec – Začel je veljati paket interventne zakonodaje za pomoč gospodarstvu zaradi epidemije. Med drugim je prinesel subvencioniranje čakanja na delo ter možnost odloga odplačevanja posojil.
30. marec – Prepovedano je bilo gibanje zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča z nekaj izjemami.
11. april – Veljati je začel prvi protikoronski zakon za pomoč državljanom in gospodarstvu z ukrepi, vrednimi tri milijarde evrov.
20. april – Znova so se lahko odprle nekatere trgovine in servisne delavnice, 25. 4. pa tudi storitve zavarovalniškega posredovanja.
30. april – Natanko en mesec po uveljavitvi prepovedi so sprostili gibanje med občinami. Znova so dovolili tudi obiske v DSO. Dan prej so vrata lahko odprle kulturne ustanove in knjižnice.
1. maj – Veljati je začel drugi protikoronski zakon, ki je med drugim prinesel državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v višini dveh milijard evrov.
4. maj – Po več tednih so dovolili strežbo na terasah in vrtovih gostinskih lokalov, odprle so se cerkve ter določene trgovine, frizerski saloni ipd. 9. 5. so znova dovolili še vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve, 11. 5. je po osmih tednih znova stekel javni potniški promet, 12. 5. pa letalski potniški promet.
18. maj – Znova so se odprli vrtci, v šole so se vrnili učenci prvega triletja osnovnih šol in maturanti. Vrata so odprle vse trgovine in nastanitvene kapacitete do 30 sob, gostinci so spet lahko postregli tudi v notranjih prostorih.
18. maj – Vlada je uvedla rdeči, rumeni in zeleni seznam držav glede na epidemiološko varnost.
23. maj – Sprostila se je večina športnih aktivnosti.
25. maj – V šole so se vrnili še devetošolci, v DSO so lahko začeli sprejemati nove oskrbovance.
31. maj – Vlada je po 80 dneh uradno razglasila konec epidemije covida 19. Število aktivno okuženih v državi je upadlo pod deset.
1. junij – Veljati je začel tretji protikoronski zakon, vreden milijardo evrov. Med ukrepi so bili tudi turistični boni.
1. junij – V šolo so se vrnili učenci 4. in 5. razredov, dovolili so javne prireditve z do 200 osebami, odprtje vseh hotelov, fitnesov in bazenov. Zaprte so ostale diskoteke in nočni klubi. 3. 6. so se v šole vrnili še učenci zadnjega triletja, dijaki 1., 2. in 3. letnikov pa so šolsko leto sklenili na daljavo.
15. junij – Znova so dovolili javno zbiranje do 500 oseb in gledalce na športnih prireditvah. Na meji z Italijo so odpravili omejitve, uvedene 12. 3. Že 13. 6. so znova dovolili mednarodni cestni in železniški potniški promet.
19. junij – Zaživeli so turistični boni. Finančna uprava je prebivalcem nakazala dobroimetje za dopustovanje v Sloveniji – polnoletnim 200 evrov, mladoletnim pa 50 evrov.
9. julij – Veljati je začela prepoved zbiranja več kot 10 ljudi, zbiranje do 50 oseb so dovolili le ob evidenci udeležencev.
11. julij – Veljati je začel četrti protikoronski zakon v vrednosti 370 milijonov evrov, ki je med drugim predvidel mobilno aplikacijo za sledenje okužbam z novim koronavirusom.
18. julij – Umrl je covidni bolnik, prvi po 31. 5., skupno število umrlih se je povzpelo na 112. Število novookuženih in hospitaliziranih je bilo sicer poleti nizko in stabilno, večinoma je šlo za vnose okužb iz tujine.
25. avgust – Zaradi občutnega poslabšanja epidemioloških razmer na Hrvaškem in ob dejstvu, da je bilo precej okužb uvoženih od tam, je vlada uvedla karanteno za povratnike iz te države.
1. september – Šolsko leto se je za vse učence začelo v šolah, ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.
2. september – Zabeležili so skok okužb – 55 novih primerov, aktivnih primerov je bilo okoli 500. Sledilo je hitro naraščanje števila okužb, ki so se širile tudi po DSO. Vlada je zato 4. 9. odredila obvezno uporabo zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih in razkuževanje rok.
19. september – Uvedli so obvezno nošenje mask na odprtih javnih prostorih, kjer je veliko ljudi. Ob vstopu v delovne prostore so podjetja uvedla merjenje temperature, čas obratovanja gostinskih lokalov so omejili od 6. do 22. ure.
9. oktober – Po rekordnih številkah novih okužb je vlada zbiranje omejila na največ 10 ljudi, prireditve z udeležbo do 500 ljudi pa dovolila le v primeru pozitivnega mnenja Nijz in brez zakusk. Omejili so strežbo v lokalih in število kupcev v trgovinah.
15. oktober – Skupno število potrjenih primerov okužb v Sloveniji je preseglo 10.000. Vlada je 16. 10. "rdeče" statistične regije v državi uvedla strožje ukrepe.
19. oktober – Vlada je znova razglasila epidemijo. Za učence predmetne stopnje in srednješolce je pouk znova stekel na daljavo. V bolnišnicah so zdravili več kot 300 covidnih bolnikov, skupno število umrlih je zraslo na 192. Premier Janez Janša je zatrdil, da je država dobro pripravljena na drugi val epidemije.
20. oktober – Začeli so veljati dodatni ukrepi, med drugim prepoved gibanja med 21. in 6. uro, omejitev druženja na največ šest ljudi in prepoved prehajanja tudi med regijami z manj okužbami.
24. oktober – Vlada je ugasnila večino dejavnosti v državi. Začasno so zaprli hotele, bazene, gostinske obrate, salone, kulturne ustanove itd. Med izjemami so bile trgovine z živili, lekarne, pošte ipd.
24. oktober – Veljati je začel peti protikoronski zakon. Z njim so podaljšali nekatere ukrepe, med novostmi so bili mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete ter novi dodatki k plači za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih.
26. oktober – Veljati so začele še strožje omejitve; vrtci so lahko zagotavljali varstvo le za otroke tistih staršev, ki morajo biti na delovnem mestu. Zaprli so dijaške in študentske domove in okrnili javni potniški promet. 27. 10. je vlada znova prepovedala prehajanje med občinami z nekaj izjemami.
2. november – Osnovnošolcem so za teden dni podaljšali jesenske počitnice. V srednjih šolah in na fakultetah je izobraževanje steklo na daljavo.
4. november – Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je prvič preseglo tisoč, od teh jih je bilo 161 na oddelkih za intenzivno nego, več kot dvakrat toliko kot v celotnem spomladanskem valu epidemije.
13. november – Vlada je zaradi težkih razmer v bolnišnicah in širjenja okužb po domovih za starejše prepovedala vsa zbiranja in praznovanja, razen družin in znotraj istega gospodinjstva.
16. november – Ustavljen je bil ves javni potniški promet in zaprte vse nenujne trgovine. 19. 11. je vlada ustavila roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih.
25. november – V bolnišnicah so zdravili 1.302 covidna bolnika, od tega rekordnih 215 na intenzivni negi. Zdravstvo se je znašlo na skrajnem robu zmogljivosti, 26. 11. je bilo v bolnišnicah rekordnih 1.324 covidnih bolnikov. Steklo je testiranje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in tudi že v nekaterih DSO s hitrimi antigenskimi testi.
28. november – Začel je veljati šesti protikoronski zakon, vreden milijardo evrov, ki je med drugim podjetjem ponudil delno kritje fiksnih stroškov. Drastično je zvišal kazni za organizatorje zbiranja na javnih krajih v času, ko je bilo to zaradi epidemije prepovedano.
3. december – Vlada je sprejela strategijo sproščanja ukrepov. Kot glavna pogoja je opredelila sedemdnevno povprečje okuženih in število bolnikov v bolnišnicah. Sprejela je načrt cepljenja proti covidu 19, ki bo brezplačno.
7. december – Umrlo je rekordno število covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66.
15. december – Vlada je za obdobje do 23. 12. v omejenem obsegu sprostila javni potniški promet, odprli so se frizerski saloni, cvetličarne ipd., v cerkvah so znova dovolili navzočnost vernikov.
22. december – Začelo se je poskusno množično testiranje na novi koronavirus, najprej v mestnih občinah in nekaterih epidemiološko bolj obremenjenih mestih.
27. december – Začelo se je množično cepljenje proti covidu 19, saj je dan prej v državo prispelo prvih 9.750 odmerkov cepiva. Po vladnem načrtu so najprej začeli cepiti oskrbovance DSO in zdravstvene delavce. Direktor Nijz Milan Krek je ocenil, da bodo do konca julija oziroma avgusta cepili do 1,2 milijona ljudi.
31. december – Veljati je začel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov, z ukrepi za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest ter dodatki za ranljive skupine, med drugim upokojence, študente in družine.
2021
4. januar – Zdravstveni domovi so začeli izvajati množično brezplačno prostovoljno testiranje s hitrimi antigenskimi testi.
5. januar – V Sloveniji so potrdili rekordnih 3.354 okužb z novim koronavirusom v enem dnevu. Pred tem je bilo najvišje dnevno število okužb 2.605 konec oktobra. Šlo naj bi za posledico sproščanja ukrepov in druženja med prazniki.
5. januar – Otroci s posebnimi potrebami so se, potem ko je to odredilo ustavno sodišče, po skoraj treh mesecih učenja na daljavo vrnili v šolske klopi.
8. januar – V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida 19, je v Sloveniji umrlo največ ljudi po drugi svetovni vojni, je ocenil statistični urad. Presežna umrljivost je v prvih 11 mesecih leta znašala 11,9 odstotka. Samo novembra je umrlo 3.059 prebivalcev ali 89,5 odstotka več kot novembra 2019.
12. januar – Začelo se je cepljenje starejših od 80 let zunaj DSO. Epidemija je bila v polnem razmahu. Ko so precepili večino stanovalcev DSO, je število obolelih in umrlih za covidom tam izrazito upadlo.
18. januar – Dotedanji govorec za covid 19 Jelko Kacin je postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za usklajevanje logistike cepljenja. Pri dobavi cepiva je sicer prihajalo do motenj in manjših dobav od napovedi. Premier Janez Janša je dejal, da lahko do začetka poletja dosežemo 70-odstotno precepljenost prebivalstva.
23. januar – Po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo so se v devetih regijah v šole vrnili učenci prvega triletja, vrtci so začeli znova sprejemati vse otroke. Dan prej so izpeljali množično testiranje zaposlenih v osnovnem šolstvu in vrtcih na novi koronavirus.
29. januar – Epidemija je začela pojenjati. Po ocenah se je v Sloveniji dotlej že okužilo od 500.000 do 600.000 ljudi.
4. februar – Vlada je sklenila, da ukrepov ne bo več vezala na regije in da je celotna država v rdečem območju. Prvič po novembru je bilo 3. 2. hospitaliziranih manj kot tisoč covidnih bolnikov.
5. februar – Veljati je začel osmi protikoronski zakon s 320 milijonov evrov vrednimi ukrepi za blažitev posledic epidemije. Ključna sta bila subvencioniranje dviga minimalne plače v 2021 in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo.
6. februar – Znova so se lahko odprle manjše trgovine in storitve ob pogoju rednega tedenskega testiranja zaposlenih.
6. februar – V Slovenijo je prišla prva pošiljka cepiva Astrazenece, s katerim so sprva cepili mlajše od 65 let in nepokretne, nato pa vse odrasle.
9. februar – Učenci prvega triletja so znova sedli v šolske klopi po vsej državi. Nekateri dijaki so protestirali proti pouku na daljavo in pozvali k čimprejšnjemu odprtju srednjih šol.
15. februar – Ob prehodu države v oranžno fazo epidemije je po več kot štirih mesecih pouk v šolah znova stekel za vse učence in dijake zaključnih letnikov na zahodu države, po počitnicah teden dni kasneje pa še na vzhodu. Odpravili so omejitev prehajanja občinskih in regijskih meja ter dovolili zbiranje do deset ljudi. Znova so vrata lahko odprle vse trgovine, več omejitev so sprostili tudi na področju športa.
8. marec – Po skoraj petih mesecih pouka na daljavo se je v šole vrnila še približno polovica dijakov od 1. do 3. letnika. Gostinski lokali v posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji so lahko poskusno odprli terase in vrtove, zaostrili pa so se pogoji za prehajanje meje. Na notranjih schengenskih mejah so znova uvedli kontrolne točke.
18. marec – Minister za zdravje Janez Poklukar je po ugotovitvi odbora Evropske agencije za zdravila, pristojnega za varnost, da je cepivo podjetja Astrazeneca varno in učinkovito, sporočil, da bo Slovenija po nekajdnevni začasni prekinitvi nadaljevala cepljenje s cepivom tega proizvajalca.
23. marec – Potem ko je 13. 3. skupno število potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji preseglo 200.000, se je epidemiološka slika še poslabšala; sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je povzpelo na 855. V bolnišnicah so zdravili 500 covidnih bolnikov.
26. marec – Nočno omejitev gibanja po državi so skrajšali, in sicer je bila po novem od 22. do 5. ure. Vstop v Slovenijo so dovolili le z negativnim izvidom PCR-testa.
1. april – Veljati je začela 11-dnevna stroga omejitev javnega življenja, da bi ob slabšanju epidemioloških razmer razbremenili bolnišnice s covidnimi bolniki. Le na veliko noč 4. 4. je bilo dovoljeno obiskati bližnje.
10. april – Prenehalo je veljati obvezno nošenje maske na prostem, če je bilo mogoče vzdrževati primerno medosebno razdaljo. Obvezne so sotale, če te razdalje ni bilo mogoče vzdrževati in v zaprtih prostorih.
12. april – Znova so se odprli vrtci za vse otroke, v šole pa so se vrnili vsi učenci in dijaki zaključnih letnikov. Nočne omejitve gibanja ni bilo več, ostala je prepoved zbiranja ljudi. Eksponentna rast okužb se je med 11-dnevno zaporo javnega življenja ustavila.
19. april – V skladu z vladnim odlokom, ki je sledil odločitvi ustavnega sodišča o začasni prepovedi zbiranja, so ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovolili zbiranje do 100 ljudi na shodih, a je kmalu zatem vlada zbiranje omejila na 10 ljudi.
23. april – Znova so dovolili prehajanje med vsemi statističnimi regijami ter kulturne prireditve z največ desetimi udeleženci.
26. april – Sprostila so se vsa športna tekmovanja in treningi. Nastanitveni obrati po vsej državi so lahko znova sprejeli goste v največ 30 sobah. Za koriščenje nastanitve je pogoj PCT (prebolelost covida 19, cepljenje ali negativen test na okužbo).
28. april – Vlada je sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Predvidela je porabo 2,47 milijarde evrov, in sicer 1,8 milijarde nepovratnih sredstev ter okoli 666 milijonov evrov posojil.
2. maj – Kampanja cepljenja proti covidu 19 v Sloveniji je dosegla dva mejnika. S prvim odmerkom cepiva je bilo cepljenih 426.043 ljudi oziroma 20,4 odstotka vseh prebivalcev. Dva odmerka cepiva je medtem prejelo 211.199 oseb ali 10,1 odstotka prebivalstva. V starostnih skupinah nad 60 let je s prvim odmerkom cepljenih 40 odstotkov ali več oseb.
10. maj – Slovenija je izpolnila pogoje za rumeno fazo sproščanja ukrepov, saj je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb upadlo pod 600, število covidnih bolnikov v bolnišnicah pa pod 500. V vseh regijah so lahko odprli notranjost gostinskih obratov ob pogoju PCT. Namestitvenim obratom z več kot 60 sobami so dovolili ponujati polovico sob, manjšim pa do 30. Proti covidu 19 so začeli cepiti tudi zdrave odrasle, mlajše od 50 let.
12. maj – Vlada je dovolila kulturne prireditve do polovične zasedenosti sedišč ob pogoju PCT ter spremenila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije. Po novem je v rumeni in v zeleni fazi epidemije veliko ukrepov milejših za prebolevnike, cepljene in testirane. Od 15. 5. pa so omejitev javnega zbiranja dvignili na 50 ljudi.
17. maj – V šolske klopi so lahko znova sedli vsi srednješolci, tudi študenti so lahko predavanja poslušali v živo. Sprostili so se ukrepi v športu, dovoljeni so bili vsi treningi in tekmovanja, lahko so jih spremljali gledalci. Odprle so se lahko igralnice.
24. maj – Dijaki so začeli prostovoljno samotestiranje na okužbo z novim koronavirusom v domačem okolju. Od 55.349 dijakov se jih je za samotestiranje odločilo 11.241 oziroma 21,3 odstotka. 31. 5. je samotestiranje steklo še za učence zadnjega triletja OŠ.
26. maj – Slovenija je prešla v zeleno fazo epidemije, saj je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb upadlo pod 300. Število aktivnih okužb je po oceni Nijz upadlo pod 5.000, v bolnišnicah so zdravili 265 covidnih bolnikov, od tega 79 na intenzivnih oddelkih. Vseeno vlada ključnih omejitev ni spremenila.
2. junij – Ustavno sodišče je ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oz. omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Neustavni so tako postali tudi epidemiološki vladni odloki v delih, sprejetih na tej podlagi.
2. junij – Slovenija je prevzela 300.000 odmerkov cepiva Astrazenece proti covidu 19, ki jih je posodila Madžarska. Število v Sloveniji uporabljenih odmerkov cepiva je pred tem preseglo milijon, največ od proizvajalca Pfizer-Biontech.
5. junij – Vstop v Slovenijo so dovolili tudi s hitrim testom. 7. 6. so se sprostili še nekateri ukrepi, nastanitveni obrati in kampi so lahko ponujali več namestitev.
14. junij – Epidemija se je občutno umirila, 13. 6. so potrdili le 24 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, najmanj po 30. 8. 2020. V bolnišnicah so zdravili še 122 covidnih bolnikov, od tega 40 na intenzivnih oddelkih. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je upadlo s 147 na 132.
15. junij – Po skoraj osmih mesecih se je uradno končalo obdobje razglasitve epidemije. Po podatkih vlade je doslej covid 19 prebolelo več kot 256.000, umrlo pa je že več kot 4.700 ljudi, v veliki večini starejših od 65 let. V bolnišnicah so zdravili že več kot 18.000 covidnih bolnikov. S prvim odmerkom je bilo cepljenih 44,5 odstotka odraslih oziroma 769.248 prebivalcev, z drugim odmerkom pa 32 odstotkov odraslih.
