Uresničene sanje slepe deklice (FOTO)
Grad Dvor v središču Preddvora je klavrno propadal, potem pa sta ga pred dvema letoma odkrila Florjan Sušnik in Tanja Šubelj. Zaljubljena v grajske zidove, njihovo opremo in zgodovino se trudita rešiti grad in mu vdihniti življenje. V Dvoru so že skoraj vsi prostori popolnoma urejeni in opremljeni s pohištvom in predmeti teh dveh rešiteljev gradu, ki sta bila pet let grof in grofica Štatenberška. Po odhodu z dvorca Štatenberg v Makolah pri Slovenski Bistrici sta nov izziv našla na Gorenjskem, v Preddvoru, kjer bo kmalu končana tudi obnova fasade in bo Dvor znova zaživel v vsem svojem sijaju.
Potem ko sta grof in grofica zapustila Štatenberg, sta iskala prazen grad, v katerega bi lahko prinesla svojo razkošno zbirko. V Sloveniji propada več kot 200 gradov, hotela sta rešiti še katerega. »Ko sem odprla vrata, je bilo vse podrto, zapuščeno, objekt je razjedala goba, povsod je bila slama, smrdelo je ... ampak grad je imel vonj. Vonj po starem in zatohlem, seveda. Pa tudi vonj po prijaznosti. In takrat sem rekla: Dobro, pa dajmo!« Tako prvi vtis in odločitev o obnobi gradu Dvor pojasnjuje Tanja Šubelj. S partnerjem Florjanom Sušnikom sta javnosti bolj znana kot grof in grofica. Njuna 12-članska ekipa je potrebovala le nekaj mesecev, da je stavbo očistila in toliko uredila, da je lahko napolnila vse spodnje nadstropje in ga lani julija odprla za obiskovalce.
»Grad je bil v zelo slabem stanju, a velikih posegov v stavbo nismo delali. Treba je bilo samo odstraniti navlako – odpeljali smo je okoli 50 ton. Arhitekturno smo grad poskušali vrniti v neko življenjsko obdobje, v leto 1921, midva pa vanj prinašava svojo zgodbo, zgodbo grofa in grofice. Najina zbirka, ki obsega milijon predmetov, je zbirka časovnega stroja. Gre za kupljeno pohištvo, pripeljano s tujih gradov in dvorcev – belgijskih, avstrijskih, nemških, francoskih ... En del sva pustila na Štatenbergu, nekaj pohištva imava na gradu Bukovje, v Preddvor pa smo zvozili za okoli 30 tovornjakov stvari,« nam je povedala Šubljeva, ki ima zgolj odstotek vida zaradi dedne bolezni iz mladosti. Zaupala nam je, da svet okoli sebe vidi približno tako, kot bi gledala skozi ozko slamico. Že kot mlada deklica je sanjarila, da bo nekoč dvorna dama, in danes živi svoje sanje skupaj s svojim grofom, ki se čez teden, ko ni grof, posveča svojemu poklicu v avtomehanični delavnici. Skupaj sta obnovila že dvorec Rus in grad Štatenberg, zdaj pa vso ljubezen, čas in denar vlagata v grad Dvor.
Grof je garač
Prva omemba gradu sega v 12. stoletje, upodobljen je bil v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Nekoč je bil upravno središče kraja, zdravilišče, pozneje vzgojni zavod. Po izselitvi zadnjih najemnikov je sameval, zato so bili lastniki – občina, zavod za turizem in zavod za varstvo kulturne dediščine – veseli, ko so ga po 20 letih lahko predali v upravljanje ljudem, ki so mu vrnili dušo. »Res imam srečo, da sem spoznala grofa, da lahko pri obnovi gradu zapravljam njegov denar,« z nasmeškom pravi Tanja Šubelj. »Našla sem delavnega, pridnega človeka. Pravi garač je moj grof, vedno bo v gradu našel še vsaj en kotiček, ki zahteva obnovo. Imela sva srečo, da so gradovi in staro pohištvo najina skupna točka.«
V Sloveniji propada več kot 200 gradov, hotela sta rešiti še katerega.
V nasprotju z drugimi gradovi ali muzeji na Dvoru predmete lahko primete v roke, se usedete za mizo ali na posteljo. Vsaka sobana ima svojo zgodbo. Obiskovalci lahko obiščejo staro trgovino z blagovnimi znamkami, ki jih na trgovskih policah ne najdemo več, v čarovniški sobi najmlajše pričaka prijazna čarovnica Priletičnica, ki jim včasih skuha čarovniški napoj ali pajkovo juho. V stari lekarni si lahko obiskovalci sami trejo zelišča, na ogled so tudi zdravstvena in zobozdravstvena oprema ter laboratorij. Dekletom je zagotovo najljubša soba, v kateri se lahko oblečejo v ekstravagantne poročne obleke, si nadenejo lasulje in se za en dan spremenijo v princeske. S pahljačami v rokah se lahko nato sprehajajo po dvorcu in se fotografirajo. V salonu, od koder seže pogled do Krvavca, je zaživela kavarna, v kateri lahko iz starinskih skodelic popijete kavo.
Grof in grofica imata v Vipavski dolini vinograde, ki jih negujejo Vina Dornberg. V vinski kleti na gradu Dvor se tako lahko turisti za kratek čas spremenijo v kletarje in sami stekleničijo vino, za kar dobijo ustrezen certifikat, lahko degustirajo več vrst vina in se družijo ob pogostitvi, na porokah pa jim steklenico vina Adam in Eva odprejo kar z mečem.
V grajski tiskarni izvemo, kako je bila k nam pretihotapljena prva slovenska knjiga, kdo in zakaj je prečrtal Zdravljico ter zakaj to pravzaprav sploh ni slovenska himna. O vsem tem pa tudi o rokopisih in kaligrafiji obiskovalce pouči Janez Rozman, čigar tiskarne najdete tudi na Blejskem in Celjskem gradu, na Ptuju, v Motovunu in celo v Ohridu. Vsekakor velja obiskati grad ter se za kratek čas vživeti v minule čase.
V stari lekarni si lahko obiskovalci sami trejo zelišča.
